VSL Sklep PRp 195/2017

Jedro

Ker samostojni podjetnik posameznik ni posredoval zahtevanih podatkov o njegovem izgubljenem zaslužku, je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je podatke o njegovih prihodkih pridobilo s strani Finančne uprave RS, nato pa je na tej podlagi glede na izgubljeni čas odmerilo izgubljeni zaslužek priče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožnik mora plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso v znesku 20,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kočevju je v izpodbijanem sklepu odločilo, da se samostojnemu podjetniku posamezniku A.A. povrne izgubljeni zaslužek priče v znesku 16,98 EUR. Znesek se izplača po pravnomočnosti sklepa v 30 dneh od prejema e-računa in se nakaže na poslovni račun podjetnika. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je računovodska služba Okrožnega sodišča v Ljubljani zavrnila zahtevek priče za povrnitev izgubljenega zaslužka zaradi vabila za pričo, ki ga je samostojni podjetnik priglasil v znesku 210,00 EUR, sodišče je napotila, da uporabi javne objave poslovnih izkazov in od priče zahteva listine, s katerimi potrjuje ocenjeni znesek izgubljenega zaslužka. Sodišče je nato pridobilo podatke Finančne uprave Republike Slovenije o prihodkih samostojnega podjetnika v letih 2014, 2015 in 2016 in ugotovilo, da je njegov dohodek v treh letih znašal skupaj 35.047,34 EUR, kar predstavlja povprečni dohodek v višini 5,60 EUR na uro, kar glede na priglašeno izgubo treh ur znaša 16,98 EUR, ki mu jih je sodišče priznalo; zavrnilo pa je predlog samostojnega podjetnika, da naj pri izračunu upošteva cenik za urne postavke o priporočeni ceni Detektivske zbornice Slovenije.

2. Proti sklepu vlaga samostojni podjetnik pravočasno pritožbo. Uveljavlja, da je sodnica neupravičeno pridobila njegove osebne podatke. Zaradi pričanja na sodišču ni mogel prevzeti dela na Hrvaškem in je izgubil več kot 700,00 EUR. Sodišča, na katerih pogosto nastopa kot priča, mu priznajo izgubljeni zaslužek v znesku 70,00 EUR. Vztraja pri izplačilu njegove fakture.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi 2. člena Pravilnika o stroških postopka o prekršku se za povrnitev stroškov postopka o prekršku smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v kazenskem postopku, če ta pravilnik ne določa drugače. Skladno s prvim odstavkom 4. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku se pričam povrnejo potni stroški, stroški za hrano in prenočišče ter nadomestilo plače oziroma izgubljenega zaslužka. Izgubljeni zaslužek samostojnega podjetnika posameznika in posameznika v samostojni dejavnosti se odmeri po prostem preudarku, upoštevajoč izgubljeni čas in poklic tistega, ki ima pravico do povrnitve, izplača pa ga sodišče v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena (4. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku).

5. Odločitev prvostopenjskega sodišča, ko je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pritožniku povrne izgubljeni zaslužek v znesku 16,98 EUR, je pravilna in zakonita. Sodišče je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo utemeljene razloge za svojo odločitev, s katerimi se strinja tudi višje sodišče in se nanje v izogib ponavljanju v celoti sklicuje.

6. Višje sodišče ob presoji pritožbenih navedb ugotavlja, da pritožnik ne izpodbija razlogov sklepa v zvezi njegovimi prihodki v letih 2014, 2015 in 2016, temveč le navaja, da zaradi pričanja na sodišču ni mogel prevzeti dela na Hrvaškem in je izgubil več kot 700,00 EUR (kar je navajal že v postopku na prvi stopnji), ne da bi za takšne navedbe sodišču predložil dokazila. Pritožbeno sodišče pa preizkuša utemeljenost pritožbenih navedb glede na razloge sklepa, zato bi moral pritožnik navesti substancirane pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje nepravilno ocenilo njegov izgubljeni zaslužek.

7. Neupoštevne pa so pritožnikove navedbe, da je sodnica neupravičeno pridobila njegove osebne podatke. Pritožnik namreč po prejemu zahteve, da izpolni obrazec "Zahtevek za nadomestilo plače za čas prisotnosti na Okrajnem sodišču v Kočevju", sodišču ni posredoval zahtevanih podatkov o njegovem izgubljenem zaslužku, temveč le potrdilo Detektivske zbornice Republike Slovenije z dne 19. 12. 2013 o priporočeni ceni detektivske ure. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je podatke o pritožnikovih prihodkih v letih 2014, 2015 in 2016 pridobilo s strani Finančne uprave RS ..., nato pa je na tej podlagi glede na izgubljeni čas - 3 ure odmerilo izgubljeni zaslužek pritožnika samostojnega podjetnika posameznika. Na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa tudi ne vplivajo pritožbene navedbe, da mu sodišča v primerih, ko nastopa kot priča, odmerijo izgubljeni zaslužek v znesku 70,00 EUR. Sodna praksa v Sloveniji ne predstavlja formalnega vira prava, temveč le sekundaren vir prava, absolutno zavezujoči viri prava so le akti zakonodajalca, bodisi slovenskega bodisi evropskega. Na podlagi prvega odstavka 109. člena Zakona o sodiščih pa skrbi za enotno sodno prakso Vrhovno sodišče RS.

8. Glede na navedeno je višje sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

9. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, mora na podlagi 147. člena ZP-1 in določb Zakona o sodnih taksah (ZST-1) plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka. Pri določitvi višine sodne takse je višje sodišče upoštevalo tar. št. 8407 ZST-1 in ta znesek (20,00 EUR) mora pritožnik plačati v roku in na način, kot ga bo navedlo prvostopenjsko sodišče v pozivu za plačilo, sicer se bo prisilno izterjal.

Datum zadnje spremembe:

16.08.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 1847/2022
• VSL Sodba in sklep I Cpg 635/2017
• VSM Sklep I Cp 81/2020