VSL Sodba I Cpg 5/2017

Jedro

Glede na dejstvo, da tožeča stranka po ugotovitvah sodišča prve stopnje tudi ni uspela dokazati, da je kupila zemljišče, ki v naravi predstavlja parkirišče ob poslovni stavbi, ki ga želi s tožbo pridobiti zase, pa je po oceni pritožbenega sodišča neutemeljeno tudi njeno vztrajanje pri stališču, da ji je prvo toženka dolžna izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice.

Posledično tudi ne drži stališče tožeče stranke, da je prvo toženka dvakrat prodala isto zemljišče. Pritožbene trditve, da je sodba še zlasti napačna zato, ker že iz parcelnih številk (ista številka) izhaja, da je bila dvakrat prodana ista parcela, niso utemeljene. Sodna izvedenka je v izvedenskem poročilu razumljivo pojasnila, da so geodeti do leta 2006 v postopkih parcelacije na obstoječih parcelnih številkah spreminjali obliko in velikost parcele, šele ZEN, Uradni list RS 47/2006 je v 18. členu izrecno določil, da se ukinjene parcelne številke ne sme znova uporabiti v postopku parcelacije.

Tožeča stranka ni uspela ovreči dokazne ocene sodišča prve stopnje, da parcelna številka po parcelaciji ni predstavljala zemljišča iz prodajne pogodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna prvo toženki povrniti 1.759,70 EUR, drugo toženki pa 1.735,32 EUR stroškov pritožbenega postopka, vse v 15 dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"1. Kupoprodajna pogodba z dne 28. 5. 2002, na podlagi katere je prvo tožena stranka prodala drugo toženi stranki par. št. 1111/1 dvorišče v izmeri 1042,00 m2, vl. št. ..., k. o. X, je nična.

2. Vknjižba vpisa lastinske pravice na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 7. 6. 2004, Dn 14188/2002, pri par. št. 1111/1 k. o. X, vl. št. .... k. o. X, v korist in na ime H. d. o. o., je neveljavna.

3. Izbriše se zemljiškoknjižno stanje na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila prvo tožene stranke v kupoprodajni pogodbi z dne 28. 5. 2002 in se vzpostavi zemljiškoknjižno stanje pri parc. št. 1111/1 k. o. X, v korist in na ime prvo tožene stranke D. d. o. o.

4. Prvo tožena stranka D. d. o. o. je dolžna tožeči stranki izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katere se bo na ime tožeče stranke občine A., matična številka: 000, vknjižila lastninska pravica na parc. št. 1111/1, k. o. X v roku 15 dni pod izvršbo, sicer bo zemljiškoknjižno dovolilo nadomestila ta sodba.

5. Toženi stranki sta dolžni solidarno povrniti tožeči stranki stroške pravdnega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila, pod izvršbo."

Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"1. Prvo tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek 103.437,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 8. 1995 dalje do plačila v roku 15 dni, pod izvršbo.

2. Prvo tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pravdnega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od poteka paricijskega roka do plačila, pod izvršbo."

Tožeči stranki je naložilo v plačilo pravdne stroške prve toženke v višini 2.755,74 EUR in pravdne stroške druge toženke v višini 2.735,85 EUR.

2. Tožeča stranka se je zoper sodbo pravočasno pritožila. Navedla je, da uveljavlja bistvene kršitve določb postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa, da jo spremeni tako, da ugodi primarnemu tožbenemu zahtevku tožeče stranke, podrejeno sekundarnemu, toženi stranki pa naloži plačilo vseh stroškov tožeče stranke. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Obe toženki sta odgovorili na pritožbo s predlogom, da jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Zahtevali sta povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet spora v tej zadevi je zemljišče s parcelno številko 1111/1 k.o. X. Ko sta pravna prednika tožeče stranke in prve toženke 24. 8. 1995 sklenila Kupoprodajno pogodbo (A1), katere predmet so bile nepremičnine naštete v tč. I te pogodbe in med njimi delno parc. št. 1111/1 dvorišče v izmeri 1655 m2, je bila parcela 1111/1 k. o. X vpisana v zemljiški knjigi z oznako dvorišče, 2.600 m2¹ površine po katastru, kot družbena lastnina s pravico uporabe imetnice, ki je bila pravna prednica tožene stranke (B16). Ko pa je prvo toženka 28. 6. 2002 sklenila z drugo toženko kupoprodajno pogodbo v letu 2002, s katero ji je prodala zemljišče s parcelno številko 1111/1 k.o. X, je bila navedena nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi na ime D. d. o. o. (na parcelni številki 1111/1 je bila 15. 10. 1999 izbrisana družbena lastnina v uporabi D. d. o. o. in vknjižena lastninska pravica na ime D. d. o. o.) in je merila 1042 m2. Sodišče prve stopnje je kot nesporno ugotovilo, da je prva toženka 24. 10. 1995 naročila parcelacijo parcele, na podlagi katere je bila izdana odločba GURS št. 453/3-759/95 z dne 13. 4. 1996 (A13) in dne 26. 9. 1996 še drugo parcelacijo parcele, na podlagi katere je bila izdana odločba GURS št 453/3-620/96 z dne 28. 11. 1996 (A16). Tožeča stranka je zatrjevala, da sedanja parcelna številka 1111/1 k.o. X ustreza delu parcelne številke 1111/1 k.o. X, ki ga je kupila s pogodbo v letu 1995, tožena stranka pa, da sedanja parcelna številka 1111/1 k.o. X ustreza tistemu delu prejšnje parcelne številke, ki ga tožeča stranka ni kupila od prvotoženke. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo, da je bila prva parcelacija namenjena določitvi delne površine parc. št. 1111/1 dvorišče, ki je bila s pogodbo iz leta 1995 prodana tožeči strani le v izmeri 1655 m2 od dejanske izmere 2.600 m2. Ugotovilo je, da se je za prodani del parcele1111/1 povečala parcela 1111/2, ki jo je tožeča stranka prav tako kupila s pogodbo leta 1995 in je v času sklenitve pogodbe znašala le 69 m2, po parcelaciji pa 1724 m2 (kolikor znaša seštevek 1655 m2 in 69 m2). Preostanek zemljišča parcele št. 1111/1 pa je obdržal parcelno številko 1111/1 in po ugotovitvah sodišča prve stopnje ni bil predmet prodajne pogodbe iz leta 1995. Posledično tožeča stranka nima nobenih pravic iz nepremičnine, na katero se pogodba iz leta 1995 ne nanaša (imela bi jih le glede nepremičnine parcelna številka 1111/2 k. o. X, ki pa ni predmet tega spora).

6. V zvezi z zgoraj navedenimi dejstvi tožeča stranka v pritožbi ne nasprotuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je bila prva parcelacija namenjena določitvi površine po pogodbi iz leta 1995 in da je tožeča stranka tudi podpisala zapisnik o izvršenem mejno ugotovitvenem postopku in parcelaciji. Poudarja pa, da v drugem geodetskem postopku parcelacije, katere predmet je bila („nova“) parcelna številka 1111/1, tožeča stranka ni sodelovala. Ker v pritožbi ne trdi, da bi bila v tem postopku tožeča stranka prikrajšana v zvezi s spremenjenim stanjem kupljene in s parcelacijo povečane parcele 1111/2, ki je v času sklenitve pogodbe znašala le 69 m2, po parcelaciji parcele 1111/1 pa za 1655 m2 več, njene pritožbene trditve, ki se ne nanašajo na navedeno parcelo, za odločitev niso pomembne. Glede na dejstvo, da tožeča stranka po ugotovitvah sodišča prve stopnje tudi ni uspela dokazati, da je kupila zemljišče, ki v naravi predstavlja parkirišče ob poslovni stavbi, ki ga želi s tožbo pridobiti zase, pa je po oceni pritožbenega sodišča neutemeljeno tudi njeno vztrajanje pri stališču, da ji je prvo toženka dolžna izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice na parc. št. 1111/1. Posledično tudi ne drži stališče tožeče stranke, da je prvo toženka dvakrat prodala isto zemljišče. Pritožbene trditve, da je sodba še zlasti napačna zato, ker že iz parcelnih številk (ista številka) izhaja, da je bila dvakrat prodana ista parcela, niso utemeljene. Sodna izvedenka B. B. je v izvedenskem poročilu na 5. strani razumljivo pojasnila, da so geodeti do leta 2006 v postopkih parcelacije na obstoječih parcelnih številkah spreminjali obliko in velikost parcele, kar je bilo v konkretnem primeru storjeno tako pri parceli 1111/1 kot pri parceli 1111/2 (šele ZEN - Uradni list RS 47/2006 je v 18. členu izrecno določil, da se ukinjene parcelne številke ne sme znova uporabiti v postopku parcelacije).

7. Tožeča stranka ni uspela ovreči dokazne ocene sodišča prve stopnje, da parcelna številka 1111/1 po parcelaciji ne predstavljala tistega zemljišča, ki je bilo v prodajni pogodbi označeno kot „delno parc. št.1111/1 dvorišče v izmeri 1655 m2“. Dokazno oceno je sprejelo sodišče prve stopnje po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokazovanja (8. člen ZPP). Ker tožeča stranka neutemeljeno daje pomen isti številki parcele v pogodbi iz leta 1995 in v sporni pogodbi iz leta 2002, na tej podlagi tudi neutemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da od sklenitve pogodbe leta 1995 od toženke ni zahtevala izstavitve zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo (zahtevek zoper prvo toženko za izstavitev zemljiškoknjižne listine za parcelo številka 1111/1 pa je podala v tem sporu šele s pripravljalno vlogo z dne 18. 11. 2015). Neutemeljen je tudi očitek sodišču prve stopnje, da je zmotno ugotovilo, da ni izkazala izvrševanja posesti na zemljišču, ki ga zahteva s tožbo in da ni plačala kupnine za zemljišče, ki ga zahteva s tožbo, saj izhaja iz zmotne predpostavke, da je upravičena do lastništva parcelne številke1111/1.

8. Tožeča stranka na zemljišču, ki ga ni kupila, ne more doseči posledic, ki jih je želela uveljaviti s tožbo. S tem se izkaže, da je glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje odločitev sodišča prve stopnje, da zavrne primarni in podredni zahtevek, materialno pravno pravilna. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na tiste pritožbene trditve, za katere ocenjuje, da so odločilnega pomena. Vprašanje zastaranja, s katerim se je sicer med drugim ukvarjalo sodišče prve stopnje, za odločitev ni bilo odločilno, zato v zvezi z njim tudi pritožbeno sodišče ni presojalo navedb tožeče stranke v pritožbi. Ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo v celoti potrdilo (353. člen ZPP).

9. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in s 155. členom ZPP. Sodišče je za odgovora na pritožbo priznalo prvi toženki priglašene stroške v višini 1.442,40 EUR z 22% DDV, drugi toženki pa priglašene stroške v višini 1.422,40 EUR z 22% DDV.

-------------------------------
¹ Razlika med 2.600 m2 in prodanih 1655 m2 je 945 m2.

Datum zadnje spremembe:

09.08.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 2811/2009
• VSK sklep Cp 122/2010
• Sodba U 219/92-7