VSL Sodba I Cpg 818/2017

Jedro

Koncern pomeni povezavo ene obvladujoče in ene ali več odvisnih družb pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe, pri čemer ima obvladujoča družba odločujoč vpliv na upravljanje in vodenje odvisnih družb. Dejanski koncern nastane na temelju dejstev, predvsem na podlagi kapitalske udeležbe ali večine glasovalnih pravic. Obvladujoča družba ima možnost izvajanja obvladujočega vpliva na odvisne družbe preko enotnega vodenja in tako vpliva na izvrševanje pristojnosti organov odvisnih družb.

Tudi za odškodninske zahtevke po prvem odstavku 547. člena ZGD-1 velja, da delničarji lahko samostojno lahko uveljavljajo le zahtevke za škodo, ki jim nastane neposredno in presega tako imenovano refleksno škodo, ki nastane zaradi oškodovanja družbe delničarju. Delničarji škodo, ki je povzročena odvisni družbi lahko uveljavljajo le v imenu in za račun družbe z actio pro socio, ki omogoča, da delničarji ukrepajo za zaščito družbe. Ne morejo pa delničarji zase uveljavljati posredne škode, ki jim je nastala zaradi škode, prizadete odvisni družbi. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do dvojnega povračila škode.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je dolžna tožena stranka plačati prvemu tožniku odškodnino v višini 8.445.640,00 EUR, drugemu tožniku odškodnino v višini 2.910.621,00 EUR in tretjemu tožniku odškodnino v višini 1.668.900,50 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega roka dalje do plačila.

2. Proti sodbi so pritožbo vložili tožniki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču so predlagali, naj njihovi pritožbi ugodi in v celoti razveljavi izpodbijano sodbo ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožniki navajajo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. člena ZPP, saj ni opravilo vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj ter odločilo na podlagi uspeha celotnega postopka. Sodba ima hude pomanjkljivosti in je ni mogoče preizkusiti, zlasti pa nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, razlogi, ki jih ima, pa so nejasni in med seboj v nasprotju, zato je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Kar se navaja o odločilnih dejstvih pa je tudi v nasprotju z vsebino listin, zato je podana protispisnost po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je ignoriralo nesporna dejstva, ni izvedlo dokazov, zlasti zaslišanja strank in prič. Povsem je prezrlo strokovno mnenje ekonomske in finančne stroke z dne 31. 8. 2016 ter pravno mnenje glede kontrahirne obveznosti bank. Mnenja so pripravili ugledni strokovnjaki, ekonomista dr. A. A. in mag. B. B. ter pravniki dr. C. C., dr. D. D. in dr. E. E. Eksperti so jasno in nedvoumno odgovorili pritrdilno na vprašanje, ali se lahko v posameznih okoliščinah pojavi obveznost bank, da podaljšajo oziroma obnovijo kredit kreditojemalcu ter da v primeru kršitve teh obveznosti banka odgovarja odškodninsko. Sodišče prve stopnje se do navedenih mnenj ni opredelilo.

4. Zato je sodišče prve stopnje po mnenju tožnikov zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo. Očitane procesne kršitve pa so tako hude, da je tožnikom prekršena tudi z Ustavo RS in 6. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin garantirana človekova pravica do nepristranskega in poštenega sojenja.

5. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Tožeča stranka je v postopku zatrjevala, da je protipravno ravnanje tožene stranke imelo za posledico, da je družba P. d. d., pristala v stečaju. Tožniki so bili delničarji navedene družbe. Zaradi stečaja družbe P. d. d. delnice te družbe nimajo več nobene vrednosti. Zato se je zmanjšalo premoženje tožnikov kot delničarjev družbe. Po vrednotenju na dan 31. 12. 2012 bi bila tržna vrednost delnic enaka zneskom, ki jih tožniki zahtevajo od tožene stranke. Poleg tega naj bi tožniki utrpeli še dodatno škodo v obliki izgubljenega dobička, kar bi se odrazilo v povečanju kapitala poslovnega sistema in s tem povečanju vrednosti delnic in dividend (tožba, red. št. 1, stran 11, prva pripravljalna vloga, red. št. 28, stran 33, druga pripravljalna vloga, red. št. 34, stran 11).

8. Škoda, ki naj bi jo tožniki utrpeli kot delničarji družbe P. d. d. zaradi zmanjšanja vrednosti delnic družbe je po svoji pravni naravi posredna škoda. Zaradi domnevnega protipravnega ravnanja tožene stranke, ki družbi P. d. d. ni reprogramirala kreditov, naj bi bila povzročena škoda družbi P. d. d., ki se je odrazila v insolventnosti družbe, nad katero je bil začet stečajni postopek. Posledično so delnice, ki so jih imeli tožniki, izgubile vrednost.

9. V teoriji je zavzeto stališče, da škodo zaradi zmanjšanja vrednosti delnic lahko uveljavlja le družba, na pa njeni delničarji. Če je škoda povzročena družbi, to pomeni, da se premoženje družbe zmanjša oziroma se prepreči njegovo povečanje. Posledično to učinkuje na vrednost delnic družbe. Vrednost delnic je zaradi škode, ki je nastala neposredno družbi, zmanjšana. Škoda, ki jo v primeru manjše vrednosti delnic utrpijo delničarji, je posredna škoda oziroma refleksna škoda. Refleksno škodo, to je tisto škodo, ki nastane družbi zaradi zmanjšanja vrednosti delnic, lahko delničarji izravnajo le posredno, z odškodninskim zahtevkom družbe do povzročitelja škode. Razen tega pa imajo lahko delničarji tudi svojo samostojno škodo, ki jo lahko izravnajo s samostojnim odškodninskim zahtevkom¹. Ker škodo zaradi zmanjšanja vrednosti delnic lahko uveljavlja le družba, na pa njeni delničarji, te škode tožniki kot delničarji ne morejo uveljavljati samostojno, zato s predmetnim tožbenim zahtevkom ne morejo uspeti.

10. Kljub obsežnim trditvam glede protipravnosti ravnanja tožene stranke in višine škode, ki izhajajo iz priloženih strokovnih mnenj, do katerih se sodišče prve stopnje res ni opredelilo, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna iz drugih razlogov. Vse navedeno bi bilo pravno odločilno šele v primeru, če bi delničarji odškodninski zahtevek sploh lahko uveljavljali. Očitane kršitve 8. člena ZPP, 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, Ustave RS in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, v obravnavanem primeru zato niso podane.

11. Tožeča stranka je navedla še dodatno pravno podlago odškodninske odgovornosti tožene stranke (tretja pripravljalna vloga, točka XV., red. št. 37, stran 5-7). Zaradi stalne poslovne zveze in dolgoletne poslovne prakse naj bi bilo v razmerju med P. d. d. in toženo stranko mogoče prepoznati razmerje dejanskega koncerna v smislu določb od 527. - 530. člena ZGD-1.² Dejansko naj bi imele banke upnice pravni položaj obvladujoče družbe, mednarodna korporacija P. d.d. kot celota, pa položaj odvisne družbe. Tožena stranka naj bi imela odločujoč vpliv na korporacijo P. zaradi trajnosti razmerja, večletnega reprogramiranja kreditov danih za dolgoročna investicijska vlaganja, velikosti bančnih terjatev, kvalitete zavarovanj ter pogodbenih omejitev. Te dejanske okoliščine so podlaga za opredelitev medsebojnega razmerja povezanosti družb. Tožena stranka je protipravno odtegnila financiranje od katerega so bili krovna družba in celotni poslovni sistem P. d.d. gospodarsko odvisni. Po argumentu ad minori ad maius pomenijo te kršitve tudi kršitev pravil korporacijskega prava. Po izrecni določbi 4. točke prvega odstavka 547. člena ZGD³ imajo delničarji v primeru oškodovanja odvisne družbe zahtevek za povrnitev njim neposredno nastale škode, ne glede na škodo, ki je bila povzročena družbi. Gre za neposredno škodo, ki nastane delničarjem, ki ni identična škodi družbe.

12. Zmotno je stališče tožnikov, da je v razmerju med kreditojemalcem P. d.d. in toženo stranko prepoznati razmerje eksistenčne odvisnosti in podrejenosti v katerem naj bi imele banke upnice dejanski vpliv na vodenje krovne družbe in s tem celotnega poslovnega sistema v tolikšni meri, da je šlo za povezane družbe v smislu določb 527. - 530. člena ZGD-1. Banke upnice naj bi imele pravni položaj obvladujoče družbe, korporacija P. d.d. kot celota, ki je bila sama vodena kot dejanski in pogodbeni koncern, pa naj bi imela položaj odvisne družbe.

13. Koncern pomeni povezavo ene obvladujoče in ene ali več odvisnih družb pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe, pri čemer ima obvladujoča družba odločujoč vpliv na upravljanje in vodenje odvisnih družb. Dejanski koncern nastane na temelju dejstev, predvsem na podlagi kapitalske udeležbe ali večine glasovalnih pravic. Obvladujoča družba ima možnost izvajanja obvladujočega vpliva na odvisne družbe preko enotnega vodenja in tako vpliva na izvrševanje pristojnosti organov odvisnih družb. Družba P. d.d. in tožena stranka nista bili korporacijsko povezani, zgolj obligacijske pogodbe, v obravnavanem primeru kreditne pogodbe, pa ne ustvarjajo korporacijske odvisnosti ene družbe od druge.⁴ Dejstvo, da je bila družba P. d.d. ekonomsko odvisna od kreditiranja bank upnic, ne zadošča za povezavo družb v smislu dejanskega koncerna.

14. Tudi za odškodninske zahtevke po prvem odstavku 547. člena ZGD-1 pa velja, da delničarji lahko samostojno lahko uveljavljajo le zahtevke za škodo, ki jim nastane neposredno in presega tako imenovano refleksno škodo, ki nastane zaradi oškodovanja družbe delničarju. Delničarji škodo, ki je povzročena odvisni družbi lahko uveljavljajo le v imenu in za račun družbe z actio pro socio, ki omogoča, da delničarji ukrepajo za zaščito družbe. Ne morejo pa delničarji zase uveljavljati posredne škode, ki jim je nastala zaradi škode, prizadete odvisni družbi. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do dvojnega povračila škode.⁵

15. Pritožbeno sodišče je odgovarjalo samo na tiste pritožbene navedbe, ki so bistvene za odločitev o pritožbi (prvi odstavek 360. člena ZPP).

16. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker pritožbeno sodišče kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ni zasledilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (353. člen ZPP).

17. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. členom ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške.

-------------------------------
¹ Več o tem Rado Bohinc, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1, 2. knjiga, GV Založba, 2007, str. 330-331.
² Financiranje dejavnosti in razvijanje P. d. d. kot mednarodnega poslovnega sistema, je potekalo s kratkoročnimi krediti, ki so se več let stalno reprogramirali. Krediti so predstavljali znaten delež celotnega kapitala in so bili večkratno, vertikalno in horizontalno zavarovani, v kreditnih pogodbah so bile naložene številne omejitve in dolžnosti kreditojemalcu P. d. d. V tem je prepoznati razmerje eksistenčne odvisnosti, sofinanciranje dejavnosti in razvoja z bančnimi krediti, podrejenost družbe P. d. d. nasproti bankam ter možnost vpliva bank na vodenje krovne družbe in poslovnega sistema.
³ Prvi odstavek 547. člena ZGD-1:„(1) Če obvladujoča družba pripravi odvisno družbo do tega, da opravi zase škodljiv pravni posel ali da v svojo škodo kaj stori ali opusti, ne da bi se prikrajšanje dejansko nadomestilo do konca poslovnega leta ali ne da bi se zagotovila pravica do ugodnosti, določenih za nadomestilo, mora odvisni družbi povrniti zaradi tega nastalo škodo. Zahtevek za povrnitev njim nastale škode imajo tudi delničarji ali družbeniki družbe ne glede na škodo, ki jim je povzročena z oškodovanjem družbe.“
⁴ Več o tem H. M. Pivka, Šime Ivanjko, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1, 3. knjiga, GV Založba, 2007, str. 240.
⁵ Več o tem H. M. Pivka, Šime Ivanjko, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1, 3. knjiga, GV Založba, 2007, str. 309 in naslednje.

Datum zadnje spremembe:

09.08.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba I Cpg 1044/2017
• VSRS Sodba III Ips 6/2021
• Sklep III Ips 126/2011