<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 211/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:CST.211.2018
Evidenčna številka:VSL00013212
Datum odločbe:15.05.2018
Senat, sodnik posameznik:Mateja Levstek (preds.), Andreja Strmčnik Izak (poroč.), Damjan Orož
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:prodaja dolžnikovega premoženja - kupnina - delitev - likvidacijska vrednost nepremičnin - tržna vrednost - prva dražba

Jedro

Vprašanje (pravilne) delitve kupnine med navadne oziroma ločitvene upnike se lahko pojavi šele pri razdelitvi. Ker premoženje še ni bilo prodano, do razdelitve, ter s tem do morebitnega oškodovanja upnikov, še ni moglo priti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dodatnim sklepom odločilo o prodaji dolžnikovih nepremičnin in premičnin tako, kot to izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa: v sklepu navedeno premoženje se prodaja kot celota, na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, ki se določi v višini 1.600.000,00 EUR ter varščina v višini 160.000,00 EUR.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pritožil, smiselno zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Izpodbijanemu sklepu očita, da ga ni mogoče preizkusiti, prodaja je v škodo (navadnih) upnikov, sodišče pa ni obrazložilo spremembe strukture dosežene kupnine in tudi ni navedlo, zakaj sprejema spremenjena razmerja med premičnim in nepremičnim premoženjem.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določbi 331. člena ZFPPIPP mora sodišče v sklepu o prodaji odločiti o načinu prodaje, izklicni ceni in znesku varščine (2. odstavek 331. člena ZFPPIPP), kar je prvostopenjsko sodišče tudi storilo. Zakon ne določa, da mora biti (že) v sklepu o prodaji odločeno tudi o razmerju kupnine, ki odpade na premično in nepremično premoženje. Sodišče v sklepu o prodaji strukture dosežene kupnine ni dolžno navajati. To pa pomeni, da niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi se moralo sodišče opredeliti do spremembe strukture dosežene kupnine in posebej navesti razloge, zakaj sprejema spremenjeno razmerje.

5. Čeprav vprašanje delitve kupnine s samo prodajo nima zveze, višje sodišče pojasnjuje: pritožnik pritožbeni očitek o oškodovanju navadnih upnikov opira (zgolj) na spremembo deleža delitve kupnine na 95,13% (za nepremičnine) in 4,87% (za premičnine), ki jo je upravitelj ocenil kot primerno glede na relevantno dejansko stanje ob upoštevanju likvidacijske vrednosti premičnin. Vprašanje (pravilne) delitve kupnine med navadne oziroma ločitvene upnike se lahko pojavi šele pri razdelitvi. Ker premoženje še ni bilo prodano, do razdelitve, ter s tem do morebitnega oškodovanja upnikov, še ni moglo priti. Pritožbeni očitki so zato že iz tega razloga neutemeljeni.

6. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je upravitelj v predlogu z dne 12.1.2018 pojasnil okoliščine spremembe deleža delitve glede na predhodni predlog prodaje z dne 15.9.2017. Glede na to, da je bilo v novem predlogu prodaje po mnenju upravitelja potrebno upoštevati dejstvo, da se nepremičnine prodajajo precej pod likvidacijsko vrednostjo (zaradi do tedaj neuspešnih prodaj), ter da premoženje ni več v funkciji izvajanja dejavnosti, je bilo potrebno delež spremeniti, saj utemeljenega razloga, da bi za premičnine uporabil tržno vrednost (ki znaša približno 152.320,00 EUR), za nepremičnine pa vrednost (1.447.680,00 EUR), ki je več kot 50% nižja od ocenjene likvidacijske vrednosti nepremičnin, ni. Zato je bil v predlogu prodaje 12.1.2018 (glede na predlog z dne 15.9.2017) dopolnjen in spremenjen delež, ki odpade na premičnine (na 4,87%). Trditev upnika, da bi moral upravitelj za premičnine uporabiti delež 9,52 %, ni utemeljena, saj izhaja iz preteklih okoliščin ter predpostavke, da je vrednost premičnin v letu 2018 enaka vrednosti iz leta 2013, medtem, ko je vrednost nepremičnin v letu 2018 dejansko nižja za več kot 50%.

7. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je sprememba strukture kupnine nerazumljiva tudi zato, ker je bilo na prvi dražbi razpisanih za prodajo več nepremičnin, kasneje pa so od prvotno razpisanih odpadle 4 parcele, ker so bile med tem časom prodane. To dejstvo naj bi narekovalo odločitev, da se razmerje spremeni v korist premičnega premoženja in ne obratno. V zvezi s temi navedbami višje sodišče ugotavlja, da iz pritožbenih navedb ni mogoče ugotoviti, na katere konkretne postopke oziroma prodaje se pritožnik sklicuje. Iz podatkov v spisu namreč izhaja, da sta predlog dražbe z dne 15.9.2017 (ki je bila neuspešna, zaradi proceduralnih zapletov, ki jih je uveljavljal pritožnik) in predlog z dne 12.1.2018 (ki se izpodbija s pritožbo), glede števila parcel oziroma nepremičnega premoženja enaka. Če pa pritožnik s pritožbenimi navedbami meri na predhodno neuspešno izvedeni postopek nezavezujočega zbiranja ponudb (na podlagi sklepa o prodaji z dne 29.6.2016), kjer so bile pomotoma vključene tudi 3 tuje parcele (ker so bile predhodno že prodane) ter ena parcela, ki ni bila na seznamu nepremičnin (pri čemer je bil sodišču dodatno posredovan dodatek, ki je vključeval tudi to parcelo), pa višje sodišče ugotavlja, da z izpodbijanim sklepom nimajo nobene zveze, zaradi česar tudi ne morejo vplivati na pravilnost izpodbijanega sklepa. Sporne 3 parcele v kasnejših predlogih dražb niso bile več vključene, zato je nepravilna pritožbena navedba, da je bilo na prvi dražbi razpisanih za prodajo več nepremičnin.

8. Ni odveč še opozorilo, da je upravitelj dolžan predlagati tak postopek prodaje, za katerega meni, da je v konkretnem primeru najbolj primeren in ustrezen, v skladu z zakonom in veljavnimi predpisi ter cenitvami v spisu. Upravitelj mora upoštevati relevantno dejansko stanje (višino ponujene cene, likvidacijske vrednosti, dotedanje neuspešne prodaje...), in to ne glede na to, ali posamezni upnik, ki je tudi zainteresiran za nakup, šteje, da mu takšna prodaja ne ustreza. Upravitelj je sicer (zaradi jasnejše opredelitve razmerij razdelitve) že v fazi izdaje sklepa o prodaji opredelil delež delitve kupnine, ki odpade na premično in nepremično premoženje, česar pa ni bil dolžan storiti. Zato mu tudi ni mogoče očitati, da je delitev kupnine napačna, prav tako pa izpodbijani sklep ni nepravilen (zgolj zato), ker ne vsebuje razdelitve kupnine med navadne in ločitvene upnike.

9. Upnik s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

10. Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 331, 331/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
09.08.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIwNzMz