VSL Dopolnilni sklep I Cp 1693/2017

Jedro

Toženka v predlogu utemeljeno opozarja, da je bila vrednost spora v tej zadevi 97.747 EUR in ne 19.000 EUR. Zato ima prav, da bi morali biti njeni pritožbeni stroški odmerjeni ob upoštevanju višje vrednosti. Ker pa v tem delu ne gre za napako v smislu 328. člena ZPP, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom, ampak za izostanek odločitve o delu stroškovnega zahtevka toženke, je pritožbeno sodišče ugodilo predlogu za izdajo dopolnilne odločbe, to je dopolnilnega sklepa o stroških.

Izrek

I. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema tega sklepa (poleg zneska 825,70 EUR po zadnjem odstavku I. točke sodbe I Cp 1693/2017 z dne 16. 2. 2018) povrniti še stroške postopka tožene stranke (priznane z dopolnilnim sklepom Bpp z dne 30. 11. 2017) pred sodiščem prve stopnje v višini 890,78 EUR v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. .... s sklicem 00800370 7702016 (koda namena: GOVT, namen: plačilo po dopolnilni odločbi Bpp št. 770/2016), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki (poleg zneska 755 EUR po III. točki sodbe I Cp 1693/2017 z dne 16. 2. 2018) povrniti še dodatnih 770,59 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Pritožbeno sodišče je v tej pravdni zadevi 16. 2. 2018 izdalo sodbo, s katero je ugodilo pritožbi toženke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevek tožnika v celoti zavrnilo. S spremembo je poseglo tudi v stroškovno odločitev sodišča prve stopnje tako, da je tožniku naložilo, da v korist proračuna RS povrne 825,70 EUR stroškov toženke, le-tej priznanih z odločbo Bpp 13. 3. 2017 (zadnji odstavek I. točke izreka). Odločilo je tudi o pritožbenih stroških. Tožniku je naložilo, da v korist proračuna RS povrne 469,69 EUR stroškov toženke, le-tej priznanih z odločbo Bpp 31. 7. 2017, toženki pa 755 EUR, vse s pripadki.

2. Toženka je 20. 3. 2018 vložila predlog za popravo sodbe oziroma podrejeno predlog za njeno dopolnitev. V njem opozarja, da je pritožbeno sodišče stroške, ki so ji nastali v pritožbenem postopku, odmerilo ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 19.000 EUR namesto 97.747 EUR. Meni, da je pri tem prišlo do očitne pomote, ki jo sodišče lahko odpravi s popravnim sklepom. V kolikor temu ne bo sledilo, pa naj izda dopolnilno sodbo, saj o delu stroškovnega zahtevka ni odločilo.

3. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženka v svojem predlogu utemeljeno opozarja, da je bila vrednost spora v tej zadevi 97.747 EUR in ne 19.000 EUR. Tožnik je namreč po pozivu sodišča z dne 14. 1. 2016 vrednost spora zvišal (glej dopis tožnika z dne 18. 1. 2016, list. št. 16). Toženka ima zato prav, da bi morali biti njeni pritožbeni stroški odmerjeni ob upoštevanju višje vrednosti. Ker pa v tem delu ne gre za napako v smislu 328. člena ZPP, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom, ampak za izostanek odločitve o delu stroškovnega zahtevka toženke, je pritožbeno sodišče ugodilo predlogu za izdajo dopolnilne odločbe, to je dopolnilnega sklepa o stroških.

4. Ob ponovni odmeri pritožbenih stroškov je pritožbeno sodišče upoštevalo vrednost spornega predmeta v višini 97.747 EUR in ugotovilo, da toženki ob upoštevanju Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT, UL RS 2/2015) za pristop na narok dne 14. 2. 2018 pripada 1625 točk (5. točka tar. št. 20 OT), za potek časa 200 točk (6. člen OT), za pristop na narok dne 16. 2. 2018 812,50 točk (5. točka v zvezi z 2. točko tar. št. 20 OT), za potek časa 50 točk (6. člen OT), materialni stroški v višini 2 % oziroma 1 % (tretji odstavek 11. člena OT) ter 22 % DDV. Ob upoštevanju vrednosti točke v višini 0,459 EUR znašajo tako skupno priznani stroški 1.525,59 EUR. Po odštetju zneska 755,00 EUR, ki ga je pritožbeno sodišče toženki prisodilo že s sodbo I Cp 1693/2017 z dne 16. 2. 2018, znaša razlika 770,59 EUR. Tudi te stroške je tožnik, saj je toženka s pritožbo uspela, le-tej dolžan povrniti na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi z 165. členom ZPP, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

5. Ob obravnavi predloga toženke pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je bila že po izdaji sodbe s strani pritožbenega sodišča v spis vložena še dopolnilna odločba Bpp 770/2016 z dne 30. 11. 2017, s katero je bil dopolnjen sklep Bpp 770/2016 z dne 13. 3. 2017 tako, da so bili pooblaščenki toženke za postopek pred sodiščem prve stopnje priznani še dodatni stroški v višini 890,78 EUR¹. Tudi o teh stroških pritožbeno sodišče s sodbo 16. 2. 2018 ni odločilo, saj z njimi ni bilo seznanjeno. V tem delu toženka predloga za izdajo dopolnilnega sklepa sicer ni vložila, a to ni ovira za njegovo izdajo, saj sodišče o stroških, ki jih je med postopkom založila država, odloča po uradni dolžnosti (glej drugi odstavek 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP).

6. Ker mora po prvem odstavku 154. člena ZPP stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške, je tožnik dolžan nositi tudi te stroške, ki jih je za toženko v postopku pred sodiščem prve stopnje založila država. Na podlagi 46. člena ZBPP je zato tožniku naložilo, da stroške v višini 890,78 EUR, ki so bili priznani z odločbo Bpp 770/2016 z dne 30. 11. 2017, povrne v korist proračuna.

-------------------------------
¹ Tudi pri izdaji odločbe Bpp je, kot izhaja iz razlogov, bila upoštevana napačna vrednost spornega predmeta. Z dopolnilno odločbo je bila pooblaščenki priznana razlika do celotne višine nastalih stroškov ob upoštevanju prave vrednosti spornega predmeta.

Datum zadnje spremembe:

28.05.2018

Podobni dokumenti:

• Sklep Ips 181/2003
• VDSS sklep Pdp 179/2013
• VDSS sklep Pdp 129/2013