<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 744/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.744.2018
Evidenčna številka:VSL00010442
Datum odločbe:05.04.2018
Senat, sodnik posameznik:Dušan Barič (preds.), Bojan Breznik (poroč.), Alenka Kobal Velkavrh
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost terjatve - dokazni standard verjetnosti - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - vpis v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve

Jedro

Toženec ima pričakovano pravico na nepremičninah, zato mora trpeti tudi posege v to pravico, s katerimi tožnika z začasno odredbo utemeljeno zahtevata zavarovanje njunih terjatev pred možnim (ponovnim) izigravanjem, kot to s stopnjo verjetnosti dokazuje sklenitev darilne pogodbe ter druga opisana ravnanja dolžnika in toženca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Tožnika sta vložila tožbo zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj in predlog za izdajo začasne odredbe. Navajata, da je njun dolžnik (toženčev oče) s tožencem sklenil darilno pogodbo dne 5. 5. 2016, s katero je na toženca prinesel solastninsko pravico na nepremičninah1. Navajata, da dolžnik dolguje tožnikoma na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 936/2011 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju VSL) I Cp 33/2013 in po delnem plačilu znesek v višini 9.266,19 EUR s pripadki, prvi tožnici pa dolguje na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 273/2011 v zvezi s sodbo VSL I Cp 3287/2013 znesek v višini 34.428,07 EUR s pripadki. Prva tožnica je vložila predlog za izvršbo, v katerem je predlagala izvršbo na solastniški delež dolžnika na nepremičninah. Izvršilno sodišče je 4. 5. 2016 izdalo sklep o izvršbi. Dolžnik je 5. 5. 2016 s tožencem sklenil darilno pogodbo, 3. 4. 2017 pa overil zemljiškoknjižno dovolilo. Prva tožnica je bila v izvršilnem postopku na tretjem mestu za izvršitev. Dolžnik nima premoženja in do vložitve tožbe tožnikoma ni plačal terjatev. Tožnika s tožbo zahtevata, da darilna pogodba nima pravnega učinka v višini njune terjatve, da je toženec dolžan za plačilo te terjatve dovoliti izvršbo na svojem solastniškem deležu na nepremičninah, prodajo solastniških deležev na nepremičninah in poplačilo terjatev tožnikov. Tožnika sta v predlogu za izdajo začasne odredbe predlagata, da se tožencu do pravnomočnosti sodbe prepove odtujitev in obremenitev njegovega solastnega deleža na nepremičninah in da se ta prepoved vpiše v zemljiško knjigo.

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom P 2407/2017 - I z dne 23. 11. 2017 ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe. Sodišče je ugotovilo, da je verjetnost terjatve izkazana2 in tudi, da bi v primeru, če začasna odredba ne bi bila izdana, toženec lahko razpolagal s solastnim deležem na nepremičninah in na ta način onemogočil tožnikoma, da bi uspela s poplačilom njunih terjatev, ki je možno le s prodajo solastniških deležev toženca na nepremičninah, ker dolžnik nima drugega premoženja3. Sodišče je v sklepu z dne 23. 11. 2017 še pojasnilo, da toženec še ni zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin, da pa je v teku zemljiškoknjižni postopek (označuje ga plomba Dn 76484/2017) za vknjižbo njegove solastninske pravice na nepremičninah. Ker je toženec vložil predlog za vpis (so)lastninske pravice pred izdajo sklepa o začasni odredbi, bo zemljiškoknjižno sodišče na podlagi načela vrstnega reda (10. člen Zakona o zemljiški knjigi; v nadaljevanju ZZK-1) najprej odločalo o njegovem predlogu, nato pa o vpisu zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve iz sklepa o začasni odredbi.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor toženca zoper sklep o začasni odredbi z dne 23. 11. 2017 in obdržalo ta sklep v celoti v veljavi.

4. Toženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je prva tožnica dosegla zoper dolžnika vpis sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo na nepremičninah, ker pa ni ravnala skrbno, je prišlo do izbrisa zaznambe izvršbe. Zaznamba izvršbe deluje zoper vsakega pridobitelja nepremičnine. Toženec je sin dolžnika, ki je prevzel lastništvo nepremičnin skupaj z obremenjeno zaznambo izvršbe. Izvršbe toženec ne bi mogel preprečiti, ker je z darilno pogodbo prevzel že obremenjene nepremičnine. Toženec ni sklenil darilne pogodbe z namenom prikrajšanja upnikov, saj on ni ustvaril te situacije do upnikov. Nelogična je ugotovitev sodišča, da bi nadaljnja odtujitev nepremičnin poslabšala možnosti tožnikov za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika, hkrati pa ugotavlja, da mora toženec kot solastnik o nameravani prodaji obvestiti ostale solastnike kot predkupne upravičence in izpeljati postopek pred upravno enoto. Sodišče ugotavlja, da toženec z izdano začasno odredbo ne bo bistveno oviran, kar pomeni poseg v temeljno človekovo pravico do lastninske pravice, kar v danem primeru sodišče šteje kot nebistveno oviro za izdajo začasne odredbe. Sodišče ugotavlja, da je toženec z umikom predloga za vpis lastninske pravice z dne 4. 4. 2017 in z vložitvijo novega predloga dne 29. 1. 2018 poskušal izigrati namen začasne odredbe, ne ugotavlja pa razlogov za umik in ponovno vložitev predloga.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi pravilno oprlo na določbo 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Ugotovilo je obstoj verjetnosti terjatve in da toženec z izdajo začasne odredbe, če bi se med postopkom izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnikoma.

7. Vrhovno sodišče RS je v sklepu II Ips 137/2014 pojasnilo, da ima institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj namen preprečevanja zmanjšanja premoženja dolžnika zaradi oškodovanja upnikov. Prav v primerih, ko gre za dogovorjena razpolaganja med sorodniki (morda celo fiktivna, ko dolžnik sicer odtujeno premoženje še naprej uživa), ki jih je težko razkriti, je treba dokazni standard prilagoditi konkretni situaciji. Zahteva po natančni in še konkretnejši opredelitvi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, od te, da je bilo razpolaganje (enkrat) že storjeno v slabi veri z namenom izigravanja upnikov in da je tudi v bodoče pričakovati nadaljnje izogibanje prodaji nepremičnin v izvršilnem postopku, pa v povzetih dejanskih okoliščinah pred upnika postavlja prehudo, če že ne nemogočo zahtevo za dosego uspeha s predlogom za začasno odredbo. Narava spora, v katerem je začasna odredba predlagana, in njegov namen (preprečitev izigravanja upnikov) sta pomemben element pri presoji izpolnjevanja pogojev za izdajo začasne odredbe tudi zato, ker se o začasni odredbi odloča praviloma v začetni fazi postopka na podlagi omejenega procesnega gradiva in hitro. Za odločanje o začasnih odredbah zadošča verjetnost, vendar pa dokazni standard ni neka absolutna, vnaprej določena kategorija, ki bi veljala za vse primere in vse življenjske situacije. Ravno različnost konkretnih primerov terja uporabo tega standarda prilagojeno konkretni situaciji.

8. Prav konkretna situacija, če se upoštevajo konkretna ravnanja dolžnika, s stopnjo verjetnosti potrjuje, da je bila sklenitev darilne pogodbe s tožencem še eno od ravnanj dolžnika4, s katerim je želel škodovati upnikom. Za toženca velja zakonska domneva, da je vedel, da želi dolžnik s sklenitvijo darilne pogodbe škodovati upnikom (tretji odstavek 256. člena Obligacijskega zakonika). Tudi ravnanja toženca s stopnjo verjetnosti potrjujejo, da je začasna odredba potrebna, da se zavarujejo terjatve tožnikov. Toženec je vložil predlog za vknjižbo solastninske pravice na nepremičninah v zemljiško knjigo 4. 4. 2017, po izdani začasni odredbi z dne 23. 11. 2017 pa je predlog umaknil in ga nato znova vložil 29. 1. 2018. Toženec ne navaja razlogov za takšno ravnanje. Očitno je ravnal na ta način, ker je želel doseči, da bi zemljiškoknjižno sodišče zavrnilo vpis zaznambe prepovedi obremenitve in odtujitve nepremičnin iz sklepa o začasni odredbi z dne 23. 11. 2017, zaradi načela vrstnega reda iz 10. člena ZZK-1, ker v času vpisa prepovedi iz začasne odredbe zemljiškoknjižno sodišče več ne bi razpolagalo z zaznambo, da je toženec vložil predlog za vpis solastninske pravice na nepremičninah na podlagi darilne pogodbe. Nepoštena ravnanja ne uživajo sodnega varstva. Toženec je že pred vložitvijo predloga za vknjižbo solastninske pravice v zemljiško knjigo pridobil pravico v pričakovanju na podlagi overjenega zemljiškoknjižnega dovolila (razpolagalni pravni posel)5 6. Razpolagalni pravni posel daje tožencu pravico, da zahteva vpis solastninske pravice v zemljiško knjigo, hkrati pa mu zagotavlja pravno varstvo pred tretjimi osebami, ki so pridobile pravice na nepremičninah po trenutku, ko je toženec pridobil pravico v pričakovanju. Ko je toženec umaknil predlog za vpis solastninske pravice na nepremičninah, se je njegov pravni položaj spremenil le v toliko, da nima pravnega varstva zoper tretje osebe, ki so pridobile pravice na nepremičninah na pravnoposlovni podlagi v dobri veri in na podlagi zaupanja v zemljiško knjigo, ohranja pa pravno varstvo zoper upnike, ki so pridobili prisilno zastavno pravico po trenutku, ko je toženec sklenil razpolagalni pravni posel. Toženec pa ne bo deležen pravnega varstva zoper upnike, ki bodo uspeli s tožbenim zahtevkom za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj. Toženec ima pričakovano pravico na nepremičninah, zato mora trpeti tudi posege v to pravico, s katerimi tožnika z začasno odredbo utemeljeno zahtevata zavarovanje njunih terjatev pred možnim (ponovnim) izigravanjem, kot to s stopnjo verjetnosti dokazujejo sklenitev darilne pogodbe ter druga opisana ravnanja dolžnika in toženca. Okoliščina, da je toženec (znova) vložil predlog za vpis solastninske pravice v zemljiško knjigo (šele) pred izdajo izpodbijanega sklepa, ne more vplivati na veljavnost sklepa, s katerim je bilo ugodeno predlogu za izdajo začasne odredbe. Iz teh razlogov gre tudi za dopusten poseg v ustavno pravico toženca do varstva zasebne lastnine.

9. V postopku je bilo s stopnjo verjetnosti ugotovljeno, da dolžnik nima drugega premoženja. Toženčeve trditve, da bi prva tožnica lahko dobila plačilo terjatve, če bi vztrajala v postopku izvršbe so pavšalne, brez konkretnih dokazov. Toženec tudi ne navede, da so bile plačane terjatve drugih upnikov v izvršilnem postopku oziroma da ima dolžnik premoženje, s katerim bo plačal terjatve tožnikov. Toženčev oče lahko to negotovost glede njegove plačilne sposobnosti takoj odpravi, tako da tožnikoma plača terjatve. Ostale pritožbene trditve glede vrednosti nepremičnin, ocenjene po GURS, da mora toženec o prodaji solastninskega deleža na nepremičnini obvestiti predkupne upravičence in izpeljati postopek pred upravno enoto, ne izključujejo nevarnosti nedopustnega razpolaganja z nepremičninami mimo vedenja tožnikov, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje7.

10. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).

-------------------------------
1 Podrobneje glede oznake nepremičnin z ID znaki - glej tožbo na strani 4-5.
2 Podrobneje o tem glej 6. tč. obrazložitve sklepa - glej str. 27-28 spisa.
3 Podrobneje o tem glej 7. tč. obrazložitve sklepa; str. 28 spisa.
4 Podrobneje o drugih ravnanjih dolžnika glej 8. tč. obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje in 6. tč. sklepa sodišča prve stopnje z dne 23. 11. 2017.
5 Podrobneje o tem glej sodbo in sklep VSL II Cp 787/2017, v katerem je tudi povzeta praksa Ustavnega sodišča in sodna praksa VSRS.
6 Glede zlorabe instituta pričakovane pravice glej dr. Matjaž Tratnik: Lastninska pravica na nepremičnini v pričakovanju, Pravna praksa - 2013, št. 2 stran 27 in dr. Aleš Galič: Procesna vprašanja v zvezi s stvarnopravnimi zahtevki I, Praktični primeri glede razmerja med obligacijsko in stvarnopravno naravo zahtevka, Pravni letopis 2013, stran 18.
7 Podrobneje o tem glej 10 točko obrazložitve sklepa.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 272
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 255, 256, 256/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
21.05.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE4MzIz