<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 1934/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.1934.2017
Evidenčna številka:VSL00009463
Datum odločbe:07.03.2018
Senat, sodnik posameznik:Katarina Marolt Kuret (preds.), Barbara Krpač Ulaga (poroč.), mag. Matej Čujovič
Področje:NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:delitev stvari v solastnini - komasacijski postopek - fizična delitev - upravičen interes - vrednotenje nepremičnin - izvedensko mnenje

Jedro

Če bo kljub izkazanemu večjemu interesu predlagateljice po parceli 2181 lahko prišlo do delitve brez doplačil, toliko bolje, v nasprotnem sodišče na takšen predlog stranke ni vezano in bo moralo odločiti o doplačilih, seveda na podlagi izvedenskih cenitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tri parcele 2180, 2181 in 2230, vse k. o. X, ki so bile v v solastnini strank, razdružilo tako, da je predlagateljica pridobila v izključno last parcelo 2181, nasprotna udeleženka pa parceli 2180 in 2230. Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške nepravdnega postopka.

2. Proti sklepu se je pritožila nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v bistvenem iz štirih sklopov:

– sporazum, ki sta ga sklenila A. J. in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Sklad) 3. 4. 2015 v postopku komasacije, ne more imeti pravnih učinkov v nepravdnem postopku za razdružitev solastnine, pri tem se sklicuje na 125. člen Obligacijskega zakonika (OZ);

– sodišče je napačno ugotovilo predlagateljičin upravičen interes za pridobitev celotne parcele 2181, saj ni izkazala izvajanja kmetijske dejavnosti, objekt, ki je bil postavljen, ne služi tej dejavnosti, tega ne izkazuje z dejstvom, da je v denacionalizaciji pridobila lastništvo kmetijskih in gozdnih zemljišč. Edini interes, ki ga ima, je dostop od javne ceste po navedeni parceli do njene nepremičnine, ta interes pa ne more predstavljati upravičenega interesa, ki bi služil potrebam izvajanja kmetijske dejavnosti;

– nasprotna udeleženka sama izkazuje upravičen interes zaradi zaokrožitve obdelovalnih površin, velikosti solastniškega deleža in iz razloga, ker je Sklad ustanovljen prav za potrebe gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči;

– sodišče ni pravilno ugotovilo, da naj bi parcela 2181 vrednostno in površinsko ustrezala parceli št. 907/7, ki naj bi jo pravni prednik predlagateljice dal v postopek komasacije. Sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti, saj bi sodišče glede na status zemljišč moralo postaviti izvedence kmetijske in gradbene stroke, kot je nasprotna udeleženka predlagala.

Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. V odgovoru na pritožbo predlagateljica prereka pritožbene trditve.

4. Pritožba je utemeljena.

Pravni učinki sporazuma

5. Med strankama postopka ni sporno, da je A. J. solastni delež pri treh nepremičninah, ki se delijo v tem nepravdnem postopku, pridobil v komasacijskem postopku, ki ga je vodila Upravna enota Domžale (priloga A 2). Nadalje ni sporno, da je predlagateljica z darilno pogodbo z dne 23. 5. 2016 od A. J. pridobila njegov solastni delež in je pri teh parcelah vpisana kot solastnica.1 Sporno tudi ni, da sta A. J. in nasprotna udeleženka 3. 4. 2015 sklenila sporazum o spremembi nove razdelitve zemljišč komasacijskega območja X (sporazum), s katerim sta se dogovorila, da A. J. prevzame v last parcelo 2181, nasprotna udeleženka pa parceli 2180 in 2230. Tudi ni sporno, da je bila parcela 2181 v komasacijskem postopku odmerjena in izročena v posest predlagateljici. Iz podatkov sodnega spisa je tudi razvidno, da v komasacijskem postopku ni prišlo do delitve solastnine (dopis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, priloga A 29), saj nasprotna udeleženka sklenjenega sporazuma ni spoštovala in je od soglasja za delitev odstopila. To pa iz razloga, ker je pod površino parcele 2181 zgrajena mreža cevi s podzemnimi jaški ter je zatrjevala, da so na parceli infrastrukturni objekti (primerjaj obrazložitev odločbe v prilogi A 2). Sporen med strankama je pomen sporazuma in dejstvo, da je sodišče z izpodbijanim sklepom sporazumu podelilo pravne učinke.

6. Prav ima pritožba, da je bil sporni sporazum sklenjen le za potrebe komasacijskega postopka, zato v nepravdnem postopku ne more imeti pravnih učinkov. Pravilno se predlagateljica sklicuje tudi na 125. člen OZ, ki določa, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki. Pogodba ima učinek tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank, razen, če je v pogodbi določeno kaj drugega ali če izhaja kaj drugega iz narave same pogodbe. V primeru darilne pogodbe med A. J. in predlagateljico ni prišlo do univerzalnega, ampak gre za singularno pravno nasledstvo, zato bi lahko imel sporazum pravne učinke v nepravdnem postopku le v primeru, da bi z vstopom predlagateljice soglašala nasprotna udeleženka. Iz njenih trditev v postopku gre razbrati, da soglasja ni podala.2 Sodišče je pomen sporazuma pravilno ugotovilo, a predlagateljica v takšen sporazum brez soglasja nasprotne udeleženke ni mogla vstopiti, zato se na njega ne more sklicevati. Pravilna je ugotovitev sodišča, da sklenjeni dogovori zavezujejo, vendar predlagateljica sporazuma z nasprotno udeleženko ni sklenila, zato ta do predlagateljice nima nobenih obveznosti iz njega. Ima pa prav predlagateljica v odgovoru na pritožbo, da se je sodišče na sporazum sklicevalo zgolj kot na enega od več razlogov, s katerimi je podelilo večji upravičeni interes predlagateljici kot nasprotni udeleženki.

Upravičen interes

7. Pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti pritrjuje ugotovitvam in odločitvi sodišča, da je predlagateljica izkazala večji upravičen interes kot nasprotna udeleženka za dodelitev parcele 2181. Ključna dejstva za takšno odločitev so, da ima zakonec predlagateljice status kmeta, pri čemer tudi po oceni pritožbenega sodišča ni bistveno, ali ga je pridobil takrat, ko je kmetoval še na drugi kmetiji. Predlagateljica je izkazala, da ima vsaj 10 hektarov kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih je dobila vrnjene v postopkih denacionalizacije, prav tako ima objekt, v katerem je shranila traktor. Zato je izkazala interes po izvajanju kmetijske dejavnosti. Tudi interesu predlagateljice, da si želi po sporni parceli zagotoviti dostop do javne ceste s traktorjem (in jo na ta način od zaključka komasacijskega postopka že uporablja, saj so bile kolesnice vidne ob ogledu sodišča), ni mogoče odrekati legitimnosti. Predlagateljica bo povezala parcelo, na kateri ima stanovanjsko hišo in dva ostala objekta, s parcelo, ki jo bo pridobila v tem postopku, tako da bo zaokrožila svoja zemljišča. Tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da je predlagateljica izkazala večji upravičen interes po pridobitvi parcele 2181.

8. Nasprotna udeleženka neutemeljeno zatrjuje svoj večji upravičen interes. V nasprotju so si že njene trditve, da gre v konkretnem primeru v prvi vrsti za kmetijska zemljišča, saj temu ni tako in je nasprotna udeleženka od dogovora v postopku komasacije odstopila ravno iz razloga, ker je naknadno ugotovila, da se pod parcelo 2181 nahajajo gradbeni objekti. S tem namenom je tudi prišlo do spremembe namembnosti te parcele tako, da zdaj več kot polovično predstavlja pozidano zemljišče, in sicer 293 m2, kmetijsko zemljišče pa le v obsegu 275 m2 (primerjaj izpisek GURS, priloga A 7). Zato tudi ne vzdrži pritožbena trditev, da nasprotna udeleženka izkazuje večji upravičen interes iz razloga, ker je bil Sklad ustanovljen prav za potrebe ustreznega gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in kmetijami v lasti države. Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da je treba upoštevati tudi težnjo po zaokrožitvi obdelovalnih površin. S predlogom, ki ga podaja sama, tega ni mogoče doseči. Zaradi delitve parcele 2181 na severni in južni del ne bo pridobila zaokrožene celote obdelovalnih površin, takšno celoto pa ima s precej večjima parcelama 2179 in 2180 že sedaj. Glede zelo majhne parcele 2182 gre ugotoviti, da ima nasprotna udeleženka neposredni dostop z javne ceste, poleg tega jo je mogoče zajeti v sklop zgoraj navedenih dveh večjih parcel. Povsem nelogičen in neživljenjski je njen predlog po delitvi parcele 2230, ki je oddaljena od ostalih nepremičnin predlagateljice, nasprotna udeleženka pa bo s pridobitvijo te cele parcele bolj zaokrožila obdelovalne površine kot z njeno delitvijo. Velikost solastniškega deleža ne more biti odločilna pri izkazovanju upravičenega interesa.

9. Sklepno glede upravičenega interesa tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagateljica izkazala večji upravičen interes za pridobitev parcele 2181. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu dejansko stanje pravilno ugotovilo ter pravilno uporabilo materialno pravo in so pritožbene trditve v tej smeri v celoti neutemeljene.

Vrednotenje

10. V izpodbijanem sklepu se je sodišče glede vrednosti nepremičnin sklicevalo na komasacijski postopek, poleg tega je samo opravilo izračun glede površine ter ugotovilo, da parcela 2181 vrednostno in površinsko ustreza tistemu deležu, ki je bil v komasacijski postopek dan s strani A. J. Pritrditi gre sodišču, da parcela 2181 površinsko ustreza deležu, ki je bil dan v komasacijski postopek in je glede površinskih izmer izračun v 21. točki obrazložitve pravilen. Iz sporazuma z dne 3. 4. 2015 res izhaja, da se menjava zemljišč opravi 1 m2 za 1 m2, vendar je zgoraj ugotovljeno, da takšen sporazum strank v tem nepravdnem postopku ne zavezuje. Zato je nasprotna udeleženka tekom postopka utemeljeno predlagala, da sodišče s pomočjo izvedencev kmetijske in gradbene stroke opravi tudi vrednostno oceno. Še posebej je navedeno pomembno iz razloga, ker je po zaključku komasacije prišlo do spremembe namembnosti parcel, tako da je parcela 2180 v celoti ostala kmetijsko zemljišče, parcela 2230 predstavlja 3261 m2 kmetijsko zemljišče in 111 m2 pozidano zemljišče, parcela 2181 pa predstavlja 293 m2 pozidano zemljišče, 275 m2 pa ostaja kmetijsko zemljišče (izpisek GURS, priloga A 7). Ob takšnem dejanskem stanju nasprotni udeleženki ni mogoče odrekati pravice, da se vse tri parcele vrednostno ocenijo, ter da sodišče preveri, ali bo ob odločitvi, da predlagateljici pripada parcela 2181, nasprotni udeleženki pa parceli 2180 in 2230, še potrebno kakšno izplačilo. S tem namenom bo moralo sodišče po predlogu nasprotne udeleženke postaviti izvedenca kmetijske in gradbene stroke. Pri tem ne sme motiti predlog nasprotne udeleženke v postopku in v pritožbi, da naj se ob ugotovitvi vrednosti parcel te delijo, tako da ne bo potrebno doplačilo katere od strank. Če bo kljub izkazanemu večjemu interesu predlagateljice po parceli 3181 lahko prišlo do delitve brez doplačil, toliko bolje, v nasprotnem sodišče na takšen predlog stranke ni vezano in bo moralo odločiti o doplačilih, seveda na podlagi izvedenskih cenitev.

11. Ker je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera (postavitev dveh izvedencev) samo ni moglo dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti (355. člen ZPP). Navodila sodišču prve stopnje so podana zgoraj (360. člen ZPP).

-------------------------------
1 Kar je razvidno iz podatkov elektronske zemljiške knjige.
2 Primerjaj komentar k 125. členu OZ, Obligacijski zakonik s komentarjem, Splošni del, 1. knjiga, N. Plavšak in ostali, GV založba Ljubljana, 2003, stran 655 – 656.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 70, 70/1, 70/2, 70/3
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 125

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
21.05.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE4MzIy