<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 2361/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.2361.2017
Evidenčna številka:VSL00010437
Datum odločbe:11.04.2018
Senat, sodnik posameznik:Barbara Žužek Javornik (preds.), mag. Gordana Ristin (poroč.), Barbka Močivnik Škedelj
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - nepopoln predlog za obnovo postopka - prepozen predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - ponarejena listina

Jedro

Ker pritožnika nista navedla okoliščin, iz katerih bi bilo razvidno, da sta predloga za obnovo vložila v zakonitem roku, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da ni izkazano, ali sta bila vložena pravočasno in ju pravilno zavrglo (prvi odstavek 398. člena v zvezi z drugim odstavkom 395. člena in drugim odstavkom 397. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožnik in pritožnika krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanima sklepoma je sodišče prve stopnje zavrglo predloga druge toženke A. M. in dediča prve toženke F. M. za obnovo postopka.

2. Zoper sklep z dne 18. 10. 2016 se brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pritožuje druga toženka1 po pooblaščenki. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je zgolj sum že podlaga za navedbo novega dejstva ali novega dokaza. Šele s pridobitvijo izvedenskega mnenja, čeprav se v procesnem smislu šteje kot del trditvene podlage, je druga toženka izvedela za novo dejstvo in pridobila možnost predlagati dokaz z izvedencem grafologom. Pred pridobitvijo mnenja ni vedela, da je pogodbo podpisala I. M. Dejstvo, da je I. M. pogosto podpisovala zapustnico, še ne pomeni, da je podpis na sporni pogodbi ponaredila prav ona. Druga toženka je zato naročila izvedensko mnenje in šele, ko ga je dobila, izvedela za novo dejstvo, tj. da je pogodbo podpisala I. M., s tem pa dobila možnost uporabiti nov dokaz (postavitev izvedenca grafologa). Rok za vložitev predloga za obnovo postopka tako ni mogel začeti teči pred pridobitvijo izvedenskega mnenja. Stališče sodišča, da bi lahko druga toženka s pridobitvijo mnenja poljubno dolgo odlašala, je zmotno. Od tega namreč ne bi imela nobene koristi, poleg tega je predlog za obnovo postopka mogoče vložiti v omejenem petletnem objektivnem roku. Dejstvo, da je bilo že v postopku na prvi stopnji izpostavljeno, da je podpis ponarejen, na procesno skrbnost druge toženke ne vpliva, saj takrat ni bilo znano, kdo ga je ponaredil, zato dokazov o tem (da je sporno pogodbo podpisala I. M.) ni mogla predlagati. Napačno je tudi stališče sodišča, da druga toženka ni podala navedb, ki predstavljajo konkretizacijo znakov kaznivega dejanja ponareditve listin. Vsi znaki so natančno navedeni, in sicer dejstvo, da je podpis na pogodbi ponarejen, in da ga je ponaredila I. M. Rok iz 4. točke prvega odstavka 396. člena ZPP2 ni mogel začeti teči pred pridobitvijo izvedenskega mnenja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Zoper sklep z dne 11. 4. 2017 se zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po pooblaščenki pritožuje dedič prve toženke F. M. V pritožbi navaja iste okoliščine in razloge, kot jih v pritožbi zoper sklep z dne 18. 10. 2016 navaja druga toženka. Dejstvo, da je sporno pogodbo podpisala I. M., je v tem postopku popolnoma novo. Pravna prednica pritožnika za ta podatek v prvotnem postopku ni vedela, prav tako pa tudi ne kdo drug na strani tožencev. Če bi pravna prednica s tem podatkom razpolagala, bi že v postopku na prvi stopnji predlagala postavitev izvedenca grafologa za ugotavljanje dejstva, da je pogodbo podpisala I. M., ker pa ji ni bilo znano, kdo bi lahko podpis ponaredil, tega dokaznega predloga ni podala. Dejstvo, da je podpis na pogodbi ponarejen, na katerega so se sklicevali toženci v prvotnem postopku, po mnenju pritožnika ni isto kot dejstvo, da je sporno pogodbo podpisala I. M. Pritožnik je za to novo dejstvo izvedel šele od svojega strica M. M. dne 7. 12. 2016. Stališče sodišča prve stopnje, da za presojo pravočasnosti ni odločilno, kdaj se je pritožnik o tem dejstvu prepričal sam, bi bilo pravilno samo v primeru, da bi tudi njegova mati razpolagala s podatkom, s katerim danes razpolaga on. Pravilna je ugotovitev sodišča, da je mnenje neodvisne svetovalke N. T. samo del trditvene podlage, zato je pritožnik v predlogu za obnovo postopka predlagal postavitev izvedenca grafologa z nalogo, da opravi analizo podpisa na sporni darilni pogodbi z dne 25. 6. 1982 in podpisov I. M. in F. Ž. na zapisniku v zapuščinski zadevi II D 416/82 z dne 23. 19. 1986. Zato ugotovitev sodišča, da je bilo mnenje neodvisne svetovalke predloženo kot dokaz, ni pravilno. Napačno je tudi stališče sodišča, da je predlog za obnovo postopka v delu, ki se nanaša na navedbe o ponarejeni listini, nepopoln. V 4. točki predloga je jasno navedeno, da naj bi I. M. storila kaznivo dejanje ponarejanja listin po členu 256 KZ3, kazenski pregon pa se je iztekel po preteku petih let. Dejstvo, da kazenski pregon ni več mogoč, je nesporno tudi za sodišče. Rok za vložitev predloga za obnovo postopka po 6. točki 394. člena ZPP začne teči z dnevom, ko je stranka izvedela za pravnomočno sodbo v kazenskem postopku, če se kazenski postopek ne more izvesti, pa z dnevom, ko je izvedela za ustavitev ali za okoliščine, zaradi katerih se postopek ne more uvesti. Pritožnik je podal navedbe o tem, da je za okoliščino, da je nastopilo zastaranje kazenskega pregona zoper I. M., izvedel na razgovoru z odvetnico 7. 12. 2016. Logično je tudi, da za dejstvo zastaranja kazenskega pregona ni mogel vedeti, preden je izvedel, da je bila I. M. tista, ki je ponaredila podpis na darilni pogodbi. Iz navedenega izhaja, da je obrazložitev sama s seboj v nasprotju, razlogi sklepa pa so nejasni. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da obnovo postopka dovoli, tožniku pa naloži v plačilo stroške postopka.

4. Tožnik je po svojem pooblaščencu odgovoril na obe pritožbi. Predlaga zavrnitev pritožb in povračilo stroškov v tem postopku, vključno s stroški odgovorov na pritožbo.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Pritožnica je dne 1. 9. 2016, pritožnik pa dne 19. 12. 2016 predlagal obnovo postopka, ki je bil pravnomočno končan dne 14. 6. 2012, na podlagi 5.,4 6. in 10. točke 394. člena ZPP. V predlogih sta zatrjevala novo dejstvo, da je darilno pogodbo iz leta 1982 podpisala I. M., ki naj bi ponaredila podpis pokojne F. Ž. Gre za darilno pogodbo, na kateri je tožnik utemeljeval tožbeni zahtevek zoper tožence kot pravne naslednike F. Ž.

7. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijana sklepa v mejah razlogov, ki sta jih uveljavljala pritožnika v pritožbah, pri tem pa je skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v teh določbah, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

8. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje glede vseh odločilnih dejstev ter sprejelo materialnopravno pravilni odločitvi. Izpodbijana sklepa sta ustrezno in izčrpno obrazložena, pritožbeno sodišče se v celoti strinja z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, zato jih ne ponavlja, glede na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena, pa le še odgovarja:

9. Nova dejstva v smislu 10. točke 394. člena ZPP so (zgolj) tista, za katera stranka v prejšnjem (pravnomočno končanem) postopku, do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva (to je praviloma do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo5), ni vedela, so pa v času sojenja že obstajala. Sodišče prve stopnje v obeh izpodbijanih sklepih pravilno opozarja, da so toženci že na prvem naroku za glavno obravnavo dne 22. 9. 2004 v prvotnem postopku pravočasno oporekali dejstvu, da bi pokojna F. Ž. sploh podpisala sporno darilno pogodbo (kar med strankami ni sporno), a predloga za izvedbo dokaza z izvedencem, ki bi to dejstvo lahko potrdil, niso podali. Pritožnika zmotno menita, da je podlaga za obnovo postopka (novo) dejstvo, da je sporno pogodbo podpisala I. M., za katerega sta (naj bi) izvedela šele po pravnomočno končanem postopku. Pritožbeno sodišče poudarja, da so toženci za dejstvo oziroma sum, da pokojna F. Ž. ni oziroma naj ne bi podpisala sporne pogodbe, vedeli že v prejšnjem postopku, za uspeh v predmetni pravdi pa ni (bilo) relevantno vprašanje, kdo je podpis pokojne ponaredil, temveč zgolj dejstvo, ali je sporno darilno pogodbo podpisala pokojna ali ne. Toženci bi tako lahko že takrat v dokaz svojih trditev predložili ustrezne dokaze oziroma predlagali izvedenca, ki bi lahko potrdil ali ovrgel navedbe, da podpis F. Ž. ni pristen. Nikakor torej ne gre za primer, ko bi dedič prve toženke in druga toženka za to dejstvo (in za možnost predlagati dokaz zanj) izvedela šele po trenutku, ko je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Stranka namreč ne more doseči obnove postopka na podlagi dejstva, ki je bilo znano in zatrjevano že v prejšnjem postopku oziroma na podlagi dokaza (predlog z izvedencem), ki bi ga prav tako lahko predlagala že v prejšnjem postopku. Pravilna je zato presoja sodišča prve stopnje, da tako dejstvo ni novo v smislu 10. točke 394. člena ZPP.

10. Ne glede na zgoraj obrazloženo, da so toženci nepristnost podpisa zatrjevali že v prejšnjem postopku, in v predlogih za obnovo zatrjevano dejstvo sploh ni novo dejstvo, pritožbeno sodišče dodaja, da sta bila predloga pritožnikov v vsakem primeru prepozna. Za presojo pravočasnosti predloga za obnovo iz obnovitvenega razloga po 10. točki 394. člena ZPP namreč ni odločilen trenutek, ko sta se druga toženka oziroma dedič prve toženke prepričala o resničnosti novega dejstva (ko je pooblaščenka druge toženke prejela mnenje in izvid neodvisne svetovalke za preiskovanje podpisov in rokopisov N. T., tj. dne 2. 8. 2016 oziroma ko se je dedič prve toženke na sestanku v Odvetniški pisarni M. dne 7. 12. 2016 z navedenim mnenjem seznanil). Pravočasnost predloga za obnovo postopka ZPP veže na dan, ko je stranka mogla navesti sodišču novo dejstvo oziroma nova dokazila, ne pa na dan, ko je ta dokazila prejela.6 Z izven pravde pridobljenim mnenjem o (ne)pristnosti podpisa, ki tako ali tako šteje le kot del trditev strank, sta se druga toženka in dedič prve toženke le subjektivno prepričala glede ponareditve podpisa, kar pa ne spreminja dejstva, da sta se z relevantno informacijo seznanila že prej. Glede na določbo 6. točke prvega odstavka 396. člena ZPP bi morala obnovitveni predlog vložiti v tridesetih dneh od takrat, ko sta izvedela za zatrjevano (po njunem mnenju novo) dejstvo, tj. okoliščino, da se je I. M. pogosto podpisovala namesto F. Ž. in s tem možnost, da se je namesto F. Ž. podpisala na darilni pogodbi ter za te svoje navedbe predlagati dokaze, kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje.7 Ker pritožnika nista navedla okoliščin, iz katerih bi bilo razvidno, da sta predloga za obnovo vložila v zakonitem roku (iz njunih navedb ni razvidno, kdaj sta izvedela za informacijo o pogostem podpisovanju I. M. namesto pokojne in ali naj bi bila ta informacija za stranke v tem postopku sploh nova), je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da ni izkazano, ali sta bila vložena pravočasno in ju pravilno zavrglo (prvi odstavek 398. v zvezi z drugim odstavkom 395. in drugim odstavkom 397. člena ZPP).

11. Iz enakih razlogov so neutemeljene tudi pritožbene navedbe glede pravočasnosti obnovitvenega predloga iz razloga po 6. točki 394. člena ZPP. Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da dejstvo, da sta druga toženka in dedič prve toženke šele s prejemom mnenja neodvisne svetovalke izvedela za konkretno osebo, ki naj bi podpis ponaredila, ob upoštevanju okoliščine, da so stranke že v postopku na prvi stopnji na naroku dne 22. 9. 2004 oporekale pristnosti podpisa, z vidika nastopa zastaranja kazenskega pregona za kaznivo dejanje ponarejanja listin ni bistveno.8 Tudi glede tega obnovitvenega razloga je torej odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna - da sta bila predloga za obnovo prepozna oziroma da ni izkazano, da sta bila vložena pravočasno. Posledično se pritožbenemu sodišču ni bilo potrebno posebej opredeljevati do pritožbenih navedb o konkretizaciji znakov kaznivega dejanja. Z opredelitvijo obnovitvenih predlogov kot nepopolnih, je namreč sodišče odločitev o zavrženju predlogov le še dodatno utemeljilo.

12. Glede na obrazloženo sta pritožbi neutemeljeni, zato ju je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

13. O pritožbenih stroških je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s 154. in 155. členom ZPP. Do stroškov s pritožbama pritožnika nista upravičena, ker sta z njima propadla. Tudi tožnik sam krije svoje stroške z vložitvijo odgovorov na pritožbi, saj z njima ni prispeval k odločanju na pritožbeni ravni.

-------------------------------
1 Iz izpiska iz matičnega registra o smrti (B9) izhaja, da je druga toženka umrla dne 11. 3. 2017, njena pooblaščenka pa je dne 10. 7. 2017 sodišču sporočila, kdo so dediči po pokojni. Do prekinitve postopka zaradi smrti druge toženke ni prišlo, saj je bila zastopana po odvetnici.
2 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
3 Kazenski zakonik, Uradni list RS, št. 63/1994, s kasnejšimi spremembami.
4 Obnovitveni razlog po 5. točki 394. člena ZPP uveljavlja samo druga toženka.
5 Prim. 286. člen ZPP.
6 Prim. npr. sklep VSK Cp 915/2011, sklep VIII Ips 560/2007, sklep II Ips 421/2001.
7 Glej 6. točko obrazložitve sklepa z dne 18. 10. 2016 in 9. točko obrazložitve sklepa z dne 11. 4. 2017.
8 Kazensko ovadbo je mogoče vložiti tudi zoper neznanega storilca.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 394, 394-5, 394-6, 394-10, 395, 395/2, 396, 396/1, 396/1-6, 397, 397/2, 398, 398/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
21.05.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE4MzIx