<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 2568/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.2568.2017
Evidenčna številka:VSL00010444
Datum odločbe:05.04.2018
Senat, sodnik posameznik:Irena Veter (preds.), dr. Vesna Bergant Rakočević (poroč.), Zvone Strajnar
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
Institut:stroški postopka - stroški nepravdnega postopka - umik predloga v nepravdnem postopku - izpolnitev zahtevka - postopek za delitev solastnine - ureditev pravnega razmerja

Jedro

Do umika predloga je prišlo zato, ker je solastninska skupnost udeležencev (v razmerju do predlagateljice) prenehala; predlagateljičin solastni delež je v postopku izvršbe namreč kupil drugi nasprotni udeleženec. To pomeni, da se je sporno razmerje uredilo, kar je cilj nepravdnega postopka. Ta je bil dosežen z dejanjem nasprotnega udeleženca, umik predloga pa je bila neposredna posledica tega. Predlagateljica nasprotnima udeležencema zato ni dolžna povrniti stroškov postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka na prvi stopnji.

II. Nasprotna udeleženca sta dolžna predlagateljici plačati stroške pritožbenega postopka v višini 46,82 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je predlagateljica dolžna nasprotnima udeležencema povrniti njune stroške nepravdnega postopka v višini 1.317,98 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Predlog predlagateljice za povrnitev stroškov postopka je zavrnilo.

2. Pritožbo vlaga predlagateljica iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je sodišče zmotno uporabilo določilo 158. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj ni upoštevalo razloga, zaradi katerega je umaknila svoj predlog za delitev solastne nepremičnine. Ta je bil namreč to, da je bil njen solastni delež na sporni nepremičnini tekom nepravdnega postopka prodan v izvršilnem postopku, in sicer drugemu nasprotnemu udeležencu. Smiselno gre torej šteti, da je šlo za umik predloga, ker je nasprotni udeleženec izpolnil svoj zahtevek. Do zaključka postopka ni prišlo po njeni krivdi, sodišče pa bi bilo dolžno upoštevati tudi generalno določbo Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v tej smeri, zahteva pa povrnitev pritožbenih stroškov, ki jih tudi opredeljuje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. 1. odst. 35. čl. ZNP sicer določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače, vendar pa je ustaljena sodna praksa1, da v primeru umika predloga ta specifična ureditev stroškovnih posledic ni ustrezna. Sodišče prve stopnje je zato sicer ravnalo pravilno, ko je v povezavi z 37. čl. ZNP uporabilo 1. odst. 158. čl. ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti stroške postopka, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Vendar ga je uporabilo napačno. Do umika predloga je namreč prišlo zato, ker je solastninska skupnost udeležencev (v razmerju do predlagateljice) prenehala; predlagateljičin solastni delež je v postopku izvršbe namreč kupil drugi nasprotni udeleženec. To pomeni, da se je sporno razmerje uredilo, kar je cilj nepravdnega postopka. Ta je bil dosežen z dejanjem nasprotnega udeleženca, umik predloga pa je bila neposredna posledica tega. Predlagateljica nasprotnima udeležencema zato ni dolžna povrniti stroškov postopka.

5. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu z 3. tč. 365. čl. ZPP ugodilo pritožbi in sklep spremenilo tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka na prvi stopnji, kot je predlagala pritožnica (2. čl. ZPP v zv. s 37. čl. ZNP).

6. Ker je pritožnica s pritožbo uspela, sta ji nasprotna udeleženca v skladu z 1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP dolžna povrniti pritožbene stroške, in sicer strošek za sestavo pritožbe v vrednosti 100 točk, tar. št. 22 Odvetniške tarife, 3. točka, 2. alineja (višjih stroškov pritožnice pritožbeno sodišče v tem delu ni priznalo) in izdatke za stranko v višini 2 odstotkov od skupne vrednosti storitve – 2 točki (11. člen Odvetniške tarife), torej skupaj 102 točki, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR (13. člen Odvetniške tarife), znaša 46,82 EUR. Priznane stroške morata nasprotna udeleženca plačati v 15 dneh (1. in 2. odst. 313. čl. v zvezi z 332. čl. ZPP), če zamudita, pa od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (1. odst. 299. čl. in 1. odst. 378. čl. Obligacijskega zakonika).

-------------------------------
1 Prim. sklepe tega pritožbenega sodišča VSL II Cp 1275/2016, I Cp 2750/2016 in I Cp 356/2017, I Cp 1970/2017 in druge.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o nepravdnem postopku (1986) - ZNP - člen 35, 35/1
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 158, 158/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
21.05.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE4MzA1