VSL Sklep II Cp 2848/2017
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.2848.2017 |
| Evidenčna številka: | VSL00010458 |
| Datum odločbe: | 14.03.2018 |
| Senat, sodnik posameznik: | Tanja Kumer (preds.), Tadeja Primožič (poroč.), Metoda Orehar Ivanc |
| Področje: | DEDNO PRAVO |
| Institut: | spor o obsegu zapuščine - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - zemljiškoknjižno stanje |
Jedro
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je postopek prekinilo in pritožnico napotilo na pravdo. S tem je namreč pritožnici omogočilo, da uveljavi svoj zahtevek za izločitev spornega premoženja iz zapuščine. Pritožnica potemtakem neupravičeno (celo v svojo škodo) nasprotuje izpodbijanemu sklepu, ki je pravilen in zakonit. Sodišče prve stopnje je pri napotitvi pritožnice na pravdo pravilno upoštevalo sedanje zemljiškoknjižno stanje (prvi odstavek 213. člena ZD).
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je zapuščinski postopek, ki se je po prvi prekinitvi nadaljeval 26. 5. 2017, z izpodbijanim sklepom ponovno prekinilo za trideset dni. Zapustnikovo hčer M. N. je napotilo na pravdo zoper zapustnikovo partnerko E. A. ter zapustnikova vnuka S. N. in A. N., s tožbo, da v zapuščino ne sodi solasten delež največ do 1/2 nepremičnin parc. št. 908/17 in parc. št. 909/18, obe k. o. ... Obenem jo je poučilo, da mora tožbo vložiti v tridesetih dneh, sicer se bo zapuščinska obravnava nadaljevala ne glede na njen zahtevek, ki je bil razlog za napotitev na pravdo.
2. Zoper navedeni sklep se je brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov in brez opredeljenega pritožbenega predloga pritožila M. N. (v nadaljevanju: pritožnica). V pritožbi navaja, da je edina zakonita dedinja. Lastnica spornega premoženja je bila njena pokojna mati in ne zapustnik. Navedbe v sklepu niso resnične. Nobenega posebnega premoženja, ustvarjenega v času izvenzakonske skupnosti, ni bilo, saj pritožnica tega ni dovolila. Gre za laži in manipulacije zapustnikove partnerke. Sklep je neveljaven in ničen. Prenos premoženja na pritožnico je njena ustavna pravica. Ker je stanovanje nedotakljivo, zahteva izvršbo in deložacijo.
3. Na pritožbo je odgovorila dedinja E. A. in predlaga njeno zavrženje. Pritožba je nerazumljiva. Nobeno pritožničino premoženje ni predmet zapuščinskega postopka. Sodišče naj pritožnico zaradi žalitev in zlorabe procesnih pravic kaznuje, podredno pa naj pritožbo zavrne.
4. Pritožnica v repliki na odgovor dedinje vztraja pri svojih pritožbenih trditvah.
5. Pritožba ni utemeljena.
6. Na zapuščinski obravnavi je med dediči prišlo do spora o obsegu zapuščine. Pritožnica namreč trdi, da zapustnikov polovični solastni delež na spornih nepremičninah ni bil njegovo posebno premoženje, pač pa naj bi šlo za skupno premoženje, ki ga je zapustnik pridobil v zakonski zvezi z A. N., pritožničino materjo, ki je umrla pred zapustnikom.
7. Kadar je med dedič spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, je to po 1. točki 212. člena Zakona o dedovanju (ZD) razlog za obvezno prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev dediča na pravdo. Zapuščinsko sodišče namreč lahko odloča le o dednopravnih razmerjih, ne sme pa samo reševati sporov o sestavi zapuščine, ki imajo podlago v stvarnopravnih razmerjih zapustnika.
8. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo prav, ko je postopek prekinilo in pritožnico napotilo na pravdo. S tem je namreč pritožnici omogočilo, da uveljavi svoj zahtevek za izločitev spornega premoženja iz zapuščine. Pritožnica potemtakem neupravičeno (celo v svojo škodo) nasprotuje izpodbijanemu sklepu, ki je pravilen in zakonit. Sodišče prve stopnje je pri napotitvi pritožnice na pravdo pravilno upoštevalo sedanje zemljiškoknjižno stanje (prvi odstavek 213. člena ZD). Ostale dejanske okoliščine, ki jih pritožnica izpostavlja v pritožbi, pa bo lahko uveljavljala v pravdi, medtem ko na pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa ne vplivajo.
9. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Ker v postopku na prvi stopnji ni bilo niti uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).
10. Čeprav pritožnica s pritožbo ni uspela, ni podlage za očitek, da s pritožbo in izločitvenim zahtevkom zlorablja svoje procesne pravice ter žali sodedinjo, zato ni sledilo njeni pobudi za kaznovanje pritožnice.
11. Pritožbeni stroški niso bili priglašeni.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 21.05.2018
