VSL Sodba I Cp 2641/2017

Jedro

Dejstvo, da gospodujoča nepremičnina kasneje pridobi svojo lastno zvezo z javnim cestnim omrežjem, je lahko (ne pa nujno) okoliščina, ki pomeni bistveno spremembo glede na čas nastanka služnosti in zato okoliščina, ki je lahko podlaga za prenehanje služnosti. V obravnavani zadevi za takšno situacijo nedvomno ne gre. Gospodujoča nepremičnina še zmeraj nima lastne povezave z javnim cestnim omrežjem.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. V tej zadevi je bilo s sodbo Okrajnega sodišča v Kranju P 123/2013-110 v zvezi s sodbo in sklepom tega sodišča I Cp 2607/2016 pravnomočno odločeno, da v korist vsakokratnega lastnika nepremičnin parc. št. 230/1 in 256/0, obe k. o. X., obstaja služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi vozili v obsegu, kot se je služnost izvrševala v priposestvovalni dobi, to je za parcelo 256 k. o. X. za kmetijske potrebe, za parcelo 230/1 k. o. X. pa za potrebe stanovanjske stavbe, po obstoječi poti, ki leži pravokotno na javno cesto K. - M. - Z. in poteka od skrajnega južnega dela nepremičnine parc. št. 233/6 k. o. X. ter se nadaljuje v smeri proti vzhodu preko nepremičnin parc. št. 233/6, 232/5 in 231/1, vse k. o. X.

2. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo še o zahtevku iz nasprotne tožbe, da je zgoraj opisana služnostna pravica prenehala, ker ima tožena stranka od leta 2011 možnost uporabljati pot na sosednji parceli št. 230/3 k. o. X., ki ima neposreden dostop na javno pot. Tak zahtevek je zavrnilo, ko je ugotovilo, da je lastnik parcele št. 230/3 k. o. X. G. O., ki je sicer ustanovitelj, družbenik in zakoniti zastopnik tožene stranke, a služnosti v korist parcele št. 230/1 k. o. X. ni ustanovil.

3. Zoper takšno sodbo se pravočasno iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožujeta toženca. Menita, da Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ) poleg pogojev iz 222. člena ne terja dodatnih pogojev za prenehanje služnosti. To, da bi bil lastnik gospodujoče nepremičnine lastnik nepremičnine, po kateri poteka nova, boljša pot, torej ni pogoj za ukinitev služnosti. Tožena stranka parcelo, na kateri je pot, uporablja, saj je na njej urejeno parkirišče za njena dostavna vozila, ki ga potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti. Prejšnji najemniki tožeče stranke, ki so živeli v hiši ..., so novo pot uporabljali. To pomeni, da je lastnik parcele, po kateri poteka nova pot, dal soglasje za njeno uporabo.

Stanje v tej zadevi ni enako kot v sodbi VSL I Cp 1007/2013. V tem primeru gre namreč za lastništvo medsebojno tesno povezanih oseb - G. O. in pravne osebe, v kateri je edini direktor in glavni odločevalec. Vsak primer je treba obravnavati posebej glede na dejanske okoliščine. Če bo praksa zavzela stališče, da je različno lastništvo gospodujoče nepremičnine in nepremičnine, na kateri poteka nova pot, vedno ovira za prenehanje služnosti, bodo lastniki gospodujočih zemljišč z ustanovitvijo pravne osebe in prenosom lastninske pravice nanjo na sosednjih nepremičninah učinkovito preprečili, da bi služnost prenehala.

4. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tožena stranka je na nepremičninah tožnikov, kot je bilo pojasnjeno, priposestvovala služnost poti. V skladu s 1. odstavkom 222. člena SPZ lahko lastnik služeče stvari zahteva, naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če se bistveno spremenijo okoliščine, zaradi katerih je bila ustanovljena.

7. Dejstvo, da gospodujoča nepremičnina kasneje pridobi svojo lastno zvezo z javnim cestnim omrežjem, je lahko (ne pa nujno)¹ okoliščina, ki pomeni bistveno spremembo glede na čas nastanka služnosti in zato okoliščina, ki je lahko podlaga za prenehanje služnosti. V obravnavani zadevi za takšno situacijo nedvomno ne gre. Gospodujoča nepremičnina še zmeraj nima lastne povezave z javnim cestnim omrežjem.

8. Takšna povezava (ki je po oceni sodišča prve stopnje ustrezna) pa je po ugotovitvah sodišča prve stopnje nastala na sosednji nepremičnini. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču pritožnikov, da okoliščina, da pot poteka po nepremičnini, ki je last tretjega (torej ne lastnika gospodujočega zemljišča), sama po sebi še ni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka za prenehanje služnosti.² Prav imata tudi, da je treba vsak primer obravnavati posebej glede na dejanske okoliščine in preprečiti zlorabo pravic.³ A sodišče prve stopnje je dejanske okoliščine konkretnega primera ustrezno pretehtalo. Tako je ugotovilo, da zaposleni tožene stranke, ki ima na parceli, po kateri poteka nova pot, v najemu pekarno, uporabljajo parkirišče na parceli, po kateri poteka nova pot in tudi novo pot. Ugotovilo je, da je lastnik v letu 2016 to (za potrebe te pravde) začel preprečevati. Kar je bistveno pa je to, da nova pot obstaja le v naravi. V korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine namreč očitno ni služnosti⁴ ali kakšne druge (stvarne ali obligacijske) pravice v zvezi z uporabo dela parcele št. 230/3 k. o. X., po kateri poteka nova pot. V takšni situaciji pa ni mogoče zaključiti, da je priposestvovana stvarna služnost na nepremičninah tožnikov postala nekoristna ali da so se okoliščine spremenile tako, da to terja ali omogoča prenehanje priposestvovane služnosti na nepremičninah tožnikov. Zakaj? Tožnikoma je treba najprej pojasniti, da je stvarna služnost pravica na tuji stvari, ki izhaja iz odnosa dveh nepremičnin (ne iz odnosa dveh lastnikov nepremičnin), tako da učinkuje v korist vsakokratnega lastnika ene nepremičnine proti vsakokratnemu lastniku druge nepremičnine.⁵ V tej luči je pomemben poudarek sodišče prve stopnje, da sta sedanji lastnik gospodujoče nepremičnine in sedanji lastnik nepremičnine, po kateri poteka nova pot, res “povezana“, a se lastništvo ene ali druge nepremičnine lahko spremeni. Na obstoječo stvarno služnost (na prenehanje katere ta tožba meri) to ne bi vplivalo⁶, na uporabo poti, ki je zgolj posledica dovoljenja ali toleriranja lastnika (ki je lahko posledica bližnjega odnosa z uporabnikom poti, kot v obravnavani zadevi, ali česa drugega) pa lahko. Obstoječa stvarna služnost torej ni postala nekoristna, okoliščine (vsaj v sferi prava oziroma pridobljenih pravic), pa se tudi niso tako spremenile, da bi stvarna služnost lahko prenehala.

9. Pritožba torej ni utemeljena. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je v skladu s 353. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)⁷ pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

10. Na ostale pritožbene navedbe (o kvaliteti nove in stare poti, o bremenu, ki ga za služeča zemljišča predstavlja pot ter primerjavo s koristmi, ki jih nudi gospodujočemu zemljišču) višje sodišče ne odgovarja, ker glede na pojasnjeno za odločitev o tožbenem zahtevku niso odločilne (1. odstavek 360. člena ZPP).

11. Ker tožnika s pritožbo nista uspela, sama krijeta stroške pritožbenega postopka. Enako velja za toženo stranko, saj stroškov njenega odgovora na pritožbo ni mogoče uvrstiti med potrebne v smislu 1. odstavka 155. člena ZPP.

-------------------------------
¹ Z dilemami, kdaj je, kdaj pa ni, se pritožbeno sodišče ne ukvarja, ker to za odločitev v tej zadevi ni odločilnega pomena.
² Odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 442/2001: Spremenjene okoliščine so, če uporabimo načelo restrikcije iz prvega odstavka 50. člena ZTLR, podane tudi tedaj, ko lastnik služne nepremičnine omogoči lastniku gospodujoče stvari pravno in dejansko izvrševanje služnosti drugje. Tožnik je sicer za sporni del parcele zatrjeval drugačno možnosti dostopa do spornega dela parcele, vendar ni dokazal obstoja pravice tožene stranke, da te možnosti tudi lahko legalno uporablja.
³ Primer, ki ga v pritožbi ponujata pritožnika, ko bi lastnik gospodujočega zemljišča z ustanovitvijo pravne osebe in prenosom lastninske pravice nanjo na sosednjih nepremičninah skušal preprečiti prenehanje služnosti, bi bil nedvomno primer zlorabe.
⁴ Ugotovitev sodišča prve stopnje: „Res je, da bi lahko sedaj G. O. na svoji nepremičnini parceli št. 230/2, k. o. X. ustanovil služnost poti, ki bi v primeru prodaje parcele št. 230/1 k. o. X. tudi ostala, vendar je to odvisno zgolj in le od njegove volje, pa tudi poslovne presoje oziroma odločitve.“
⁵ Prim. M. Juhart v: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 881 in naslednje.
⁶ Ker učinkuje v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine.
⁷ Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) 14. 9. 2017. Po prehodni določbi 3. odstavka 125. člena novele ZPP-E se je postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe novele, pred sodiščem druge stopnje nadaljeval po določbah ZPP, ki se uporablja do začetka uporabe ZPP-E.

Datum zadnje spremembe:

14.05.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 2877/2013
• VSL sodba I Cp 355/94
• VSL sodba I Cp 3607/2011