<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 2369/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.2369.2017
Evidenčna številka:VSL00009327
Datum odločbe:09.03.2018
Senat, sodnik posameznik:Barbara Žužek Javornik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:stroškovna odločitev - pripoznava zahtevka - navadni sosporniki - povod toženca za tožbo

Jedro

Ker ni dokazano, da drugi toženec ni dal povoda za tožbo, mu povračilo stroškov na podlagi 157. člena ZPP ne gre. Tudi sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi bil dogovor o tem, kaj predstavlja skupno premoženje tožnika in M. G. ter kakšna sta njuna deleža, mogoč brez vložitve tožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem stroškovnem delu (točka IV. izreka) potrdi odločba sodišča prve stopnje.

II. Drugotožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 57,12 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni od prejema tega sklepa, od tedaj dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sodi v skupno premoženje tožnika in njegove pokojne žene več nepremičnin, polavtomatska pištola, osebni avto ... in osebni avto ... ter da znašata deleža tožnika in pokojne žene na skupnem premoženju za vsakega 1/2 (točki I. in II. izreka). V preostalem delu je tožbo zavrglo (točka III. izreka) in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (točka IV. izreka).

2. Pravočasno pritožbo je zoper sklep o stroških postopka vložil drugi toženec. Uveljavlja pritožbena razloga napačne uporabe materialnega prava in kršitev določb pravdnega postopka in predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da mu je tožnik dolžan plačati pravdne stroške, podrejeno pa, naj ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Pojasnjuje, da sta s prvim tožencem odgovorila na tožbo, saj je sodišče tožbo vročalo skupaj s pozivom, da tožena stranka mora odgovoriti na tožbo, ker bo v nasprotnem primeru izdana zamudna sodba in bo morala tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške postopka. Zato je vložil odgovor na tožbo in pripoznal zahtevek v celoti ter tudi pojasnil, da se zahtevku tožnika pred vložitvijo tožbe ni protivil in zakaj ne ter da zato zahteva povrnitev pravdnih stroškov. Tožbenemu zahtevku se ni protivil, saj je bil drugačen, kot so bila zatrjevanja tožeče stranke v zapuščinskem postopku. Izpolnjeni so pogoji iz 157. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zato je upravičen do povračila stroškov postopka. Podlago za povrnitev stroškov daje tudi 155. člen ZPP, saj so bili stroški odgovora na tožbo glede na vsebino poziva sodišča očitno potrebni za pravdo, ker bi v nasprotnem primeru moral plačati tudi stroške tožnika.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril. Meni, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in tudi s procesnimi kršitvami ni obremenjena. Drži sicer, da je v zapuščinskem postopku zahteval večji delež na skupnem premoženju (4/5), kot ga je zahteval v predmetnem postopku. Je pa o tem toženca oziroma njegovo pooblaščenko obvestil 13. 1. 2017, ko se je odločil, da v izogib dolgotrajnemu pravdanju in visokim stroškom ne bo uveljavljal višjega deleža na skupnem premoženju. Na dopis odgovora ni prejel, zato je domneval, da se toženec tudi s takim predlogom ne strinja in je vložil tožbo. Tik pred iztekom roka za vložitev tožbe po napotitvenem sklepu je pooblaščenec večkrat poklical pooblaščenko toženca, in sicer 13. 2. 2017 trikrat, 14. 2. 2017 pa dvakrat. Pooblaščenke osebno ni dobil, mu je pa bilo obljubljeno, da ga bo poklicala nazaj, vendar pa klica pooblaščenke ni bilo. Zato je tik pred iztekom roka - 16. 2. 2017, vložil tožbo. Prilaga dopis pooblaščenki drugega toženca z dne 13. 1. 2017 s potrdilom o oddani pošiljki ter izpis telefonskih klicev na številko pooblaščenke drugega toženca.

4. Na pritožbo je odgovoril tudi prvi toženec, vendar višje sodišče njegovega odgovora ni upoštevalo. Odločitev o glavni stvari, kjer so toženci nujni sosporniki, je namreč že pravnomočna, ker se zoper njo ni nihče pritožil. Tudi odločitev o stroških postopka je v razmerju do prvega toženca že pravnomočna, saj glede stroškov postopka toženci niso enotni sosporniki, zato se pravdna dejanja (pritožba) enega toženca ne raztezajo na ostale tožence. Ker je postopek za prvega toženca že pravnomočno končan, njegovih vlog sodišče v tem pritožbenem postopku ne more obravnavati.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritrditi je treba sicer pritožbi, da bi moralo sodišče prve stopnje stroškovno odločitev v razmerju do drugega toženca (in prvega toženca, ki pa se ni pritožil) temeljiti na določilih 157. člena ZPP. Toženci namreč glede stroškovne odločitve niso v materialnopravni skupnosti, ki bi zahtevala za vse tožence identično odločitev o stroških postopka. Kritje stroškov postopka v primeru, ko na posamezni stranki v pravdi nastopa več subjektov, ureja 161. člen ZPP. Le v primeru, če so sosporniki nerazdelno odgovorni glede glavne stvari, so nerazdelno odgovorni tudi za stroške, prisojene nasprotni stranki (tretji odstavek 161. člena ZPP). V tej pravdi ne gre za tak primer. Tožencem so (lahko) nastali različni stroški postopka, odvisno od opravljenih procesnih dejanj in tega, ali je posameznega toženca zastopal kvalificiran pooblaščenec - odvetnik.

7. Ker je prvi toženec pripoznal tožbeni zahtevek, je glede na določila 157. člena ZPP, ki ga je treba uporabiti, odločitev o tem, katera stranka mora nasprotni stranki povrniti stroške postopka, odvisna od tega, ali je drugi toženec tožniku dal povod za vložitev tožbe. V pritožbi sicer zatrjuje, da ni, vendar pa je tožnik pritožbene trditve izpodbil z navedbami o tem, da je pred vložitvijo tožbe pooblaščenki drugega toženca pisno sporočil kakšno tožbo namera vložiti in jo pozval, naj mu sporoči, ali je glede na to, da ne bo uveljavljal večjega deleža od zakonsko domnevanega polovičnega na skupnem premoženju, mogoče skleniti dedni dogovor. Navedeno je dokazal s predložitvijo dopisa skupaj s potrdilom o oddaji na pošto (prilogi A29 in A30). S predložitvijo izpisov telefonskih klicev v pisarno pooblaščenke drugega toženca (priloga A31) je dokazal tudi trditve, da se je pred vložitvijo tožbe skušal dogovoriti z drugim tožencem oziroma njegovo pooblaščenko. Drugi toženec trditvam in dokazom iz odgovora na pritožbo ni oporekal, zato se štejejo za priznane (214. člen ZPP).

8. Ker ni dokazano, da drugi toženec ni dal povoda za tožbo, mu povračilo stroškov na podlagi 157. člena ZPP ne gre. Tudi sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi bil dogovor o tem, kaj predstavlja skupno premoženje tožnika in M. G. ter kakšna sta njuna deleža, mogoč brez vložitve tožbe (točka 20 obrazložitve).

9. Ker je tožnik s tožbo uspel le delno, se skladno z drugim odstavkom 154. člena ZPP pri odločitvi o stroških postopka upošteva vse okoliščine primera. Glede na to, da je tožnik v pretežnem delu s tožbo uspel, glede zavrženega dela tožbe pa niso nastali posebni stroški, bi bil kvečjemu tožnik upravičen do stroškov postopka. Ker pa se pritožuje le drugi toženec, take odločitve pritožbeno sodišče zaradi prepovedi reformacije in peius (359. člen ZPP) ne more sprejeti. Nobene uradoma upoštevne kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP sodišče prve stopnje ni zagrešilo. Zato je treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijano odločitev prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker s pritožbo ni uspel, mora drugi toženec povrniti potrebne (155. člen ZPP) stroške pritožbenega postopka tožniku (prvi odstavek 154. člena ZPP). Te je višje sodišče odmerilo na podlagi stroškovnika na koncu odgovora na pritožbo in skladno z Odvetniško tarifo - OT).1 Priznalo je vse priglašene stroške z odgovorom na pritožbo, ker ugotavlja, da so priglašeni skladno z OT: 45,90 EUR (100 točk x 0,459 EUR) po tar. št. 21, 2% administrativni stroški v znesku 0,92 EUR po 11. členu OT in 10,30 EUR DDV-ja; kar skupaj znese 57,12 EUR. Skladno s 313. členom je določilo 15- dnevni rok za plačilo stroškov pritožbenega postopka. Če jih drugi toženec v postavljenem roku ne bo plačal, bo prišel v zamudo in dolgoval še zakonske zamudne obresti (299. in 378. člen Obligacijskega zakonika).

-------------------------------
1 Ur. l. RS, št. 2/2015.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 157

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
14.05.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE4MTAw