VSL Sklep I Cp 2554/2017

Jedro

Odobritev vložitve tožbe (kar bi imelo za posledico sodelovanje RS v pravdi kot tožnice) in soglasje, da v pravdo na tožeči strani namesto nje vstopi Stanovanjski sklad RS (kar bi - če bi takšno soglasje dala tudi toženka - imelo za posledico, da RS v postopku sploh ne bi sodelovala), sta namreč dve popolnoma različni izjavi, ki imata tudi različne posledice. Vsebinsko jasne izjave o soglasju za vstop druge osebe v pravdo, zato ni mogoče širiti preko njenega jezikovnega pomena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je zoper toženo stranko 19. 10. 2016 vložila tožbo zaradi odpovedi najemne pogodbe ter izpraznitve in izročitve nepremičnine. Tožbo je vložila po pooblaščencu Stanovanjskem skladu RS, ki je za zastopanje pooblastil odvetnico dr. A.N. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo, saj odvetnica kljub pozivu ni izkazala odobritve opravljenega pravdnega dejanja, to je vložitve tožbe, s strani Državnega pravobranilstva RS (sedaj Državnega odvetništva RS), ki je zakoniti zastopnik tožnice.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo Stanovanjski sklad RS po pooblaščenki odvetnici dr. A. N. Uveljavlja pritožbena razloga po 1. in 2. točki 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Opozarja, da se 190. člen ZPP uporablja za primere, ko pravda že teče. Ker se pravda začne z vročitvi tožbe toženi stranki, je v konkretnem primeru odločilno, ali in kdaj je bila tožba toženi stranki vročena. O tem izpodbijani sklep nima razlogov. Če tožba toženi stranki še ni bila vročena, njeno soglasje za vstop druge stranke v pravdo ni potrebno. Iz sklepa tudi ni razvidno, ali je sodišče upoštevalo popravo tožbe (vloga z dne 10. 3. 2017) in ali je to vlogo vročilo toženi stranki.

Napačna je ugotovitev sodišča, da odvetnica odobritve opravljenih pravdnih dejanj ni izkazala. Pojasnjuje, da je na poziv sodišča Državnemu pravobranilstvu 7. 6. 2017 poslala dopis (kopija se prilaga), na katerega je prejela odgovor z dne 8. 6. 2017. Čeprav v dopisu ni izrecne odobritve pravdnega dejanja, je treba dopis presojati celostno, v kontekstu celotnega postopka. Če bi sodišče tako ravnalo, bi ugotovilo, da se Republika Slovenija s tožbo strinja in jo odobrava. Dodaja še, da je tožena stranka velika dolžnica in da ji je na dan 11. 7. 2017 dolžna že preko 11.000,00 EUR. Odločitev v tej zadevi je zato nujna. Priglaša stroške.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep ni obremenjen s kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Res je sicer, da v razlogih ni ugotovitve o tem, ali je bila tožba toženi stranki vročena in kdaj, vendar to dejstvo za presojo izpodbijane odločitve o zavrženju tožbe ni odločilno. Pritožnik namreč spregleda, da je sodišče prve stopnje o tem, ali se mu dovoli, da namesto tožnice (to je Republike Slovenije) vstopi v pravdo, odločalo s sklepom z dne 26. 5. 2017 in mu tako dovoljenje odreklo. Sklep s pritožbo ni bil izpodbijan in je pravnomočen. Ker pravilnosti te odločitve v tem pritožbenem postopku ni več mogoče preizkušati, je vprašanje, ali je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je za vstop nove tožeče stranke namesto prejšnje, zahtevalo soglasje tožene stranke, nerelevantno¹.

6. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, je lahko Republiko Slovenijo pred sodišči (v času vložitve tožbe in času izdaje sklepa z dne 26. 5. 2017) zastopalo le Državno pravobranilstvo RS². Odvetnica dr. A. N. bi zato morala, kot ji je bilo naloženo s sklepom dne 26. 5. 2017, izkazati, da je tožnica oziroma njen zakoniti zastopnik odobril opravljeno pravdno dejanje, to je vložitev tožbe. Tega pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ni storila. Tudi ob upoštevanju dopisa z dne 7. 6. 2017, ki ga je odvetnica naslovila na Državno pravobranilstvo, izjave slednjega, da so sodišče že obvestili, da soglašajo, da namesto nje v pravdo na tožeči stranki vstopi Stanovanjski sklad RS, ni mogoče razlagati kot to predlaga v pritožbi. Odobritev vložitve tožbe (kar bi imelo za posledico sodelovanje RS v pravdi kot tožnice) in soglasje, da v pravdo na tožeči strani namesto nje vstopi Stanovanjski sklad RS (kar bi - če bi takšno soglasje dala tudi toženka - imelo za posledico, da RS v postopku sploh ne bi sodelovala), sta namreč dve popolnoma različni izjavi, ki imata tudi različne posledice. Vsebinsko jasne izjave o soglasju za vstop druge osebe v pravdo, zato ni mogoče širiti preko njenega jezikovnega pomena.

7. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep potrdilo.

8. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen. Odločitev o tem je že vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

-------------------------------
¹ Zgolj v pojasnilo pritožbeno sodišče dodaja, da iz podatkov spisa izhaja, da je bila tožba toženi stranki vročena s fikcijo vročitve 3. 1. 2017, torej še preden je sodišče prejelo vlogo pritožnika z dne 10. 3. 2017, da želi vstopiti v pravdo namesto tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, ko je obe pravdni stranki pozvalo, da izjavita, ali privolita, da v postopek vstopi pritožnica. Soglasja tožene stranke ni prejelo.
² Z uveljavitvijo Zakona o državnem odvetništvu (to je od 20. 11. 2017) državo pred sodišči zastopa državno odvetništvo (glej 12. člen ).

Datum zadnje spremembe:

14.05.2018

Podobni dokumenti:

• VSM sodba I Cp 1823/2009
• VSK sodba Cp 1189/2010
• VSL sodba I Cp 598/2012