VSL Sodba II Cp 2079/2017

Jedro

Pritožbeno sodišče zavrača pritožbene navedbe, da je bila tožniku z izdajo sklepa prvostopenjskega disciplinskega organa - UO toženke in drugostopenjskega organa - skupščine toženke zagotovljena in omogočena učinkovita obramba oziroma varstvo njegovih pravic. O njej je mogoče govoriti tedaj, ko iz vsebine sklepa izhajajo konkretni, obrazloženi in opredeljeni razlogi za izpolnitev vseh predpostavk oziroma pogojev za izključitev. Sestavni del pravice do obrambe, kot ene temeljnih pravic člana, ki se povezuje s pravico do pravnih sredstev in sodnega varstva že na ustavni ravni, je nedvomno obveznost organa, da svojo odločitev ustrezno obrazloži. Šele iz obrazložitve odločbe je mogoče razbrati, ali je organ zagotovil učinkovito in pošteno obravnavanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti 357 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se razveljavita sklepa Upravnega odbora toženke z dne 23. 7. 2015 in skupščine toženke z dne 4. 9. 2015, z vsebino, ki je podrobneje razvidna iz I. in II. točke izreka izpodbijane sodbe. Toženki je naložilo povrnitev tožnikovih pravdnih stroškov v znesku 1.404,56 EUR.

2. Zoper navedeno sodbo se pravočasno pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Višjemu sodišču predlaga spremembo sodbe, tako da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. V pritožbi v bistvenem navaja, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo zatrjevanjem tožnika, pri tem pa prezrlo njena naziranja, s katerimi je skušala pojasniti okoliščine sporne izključitve tožnika. Sodišče ni upoštevalo njene organizacije in pristojnosti. Odločitev ne temelji na veljavnih predpisih. Zahteve sodišča, kakšna bi morala biti izpodbijana sklepa, presegajo zahteve obrazloženosti sodne odločbe. Neutemeljeno je sklicevanje na posamezne judikate višjih sodišč in odločbo Vrhovnega sodišča RS po načelu analogije. V dostopni sodni praksi ni bil obravnavan noben primer izključitve člana iz Obrtno podjetniške zbornice, zato stališča sodne prakse, ki se nanašajo na izključitve iz članstva drugih društev, ni mogoče upoštevati v tej zadevi. Iz izpodbijane sodbe ni mogoče razbrati, kakšen naj bil pravilen postopek izključitve. Toženka je upoštevala določila svojega statuta. Noben predpis ne določa, da bi morala predhodno vročiti članu pisno obrazložitev in vabilo na razgovor. Ugovor je tisto pravno sredstvo, ki vsakemu članu skladno s statutom omogoča pravico do obrambe. Takšna ureditev je zadostna, saj o izključitvi dokončno odloča skupščina. Zato toženka ne razume stališča sodišča, da tožniku ni bila omogočena obramba. Tožnik je vložil obsežen pisni ugovor, na skupščini je podal tudi svoj zagovor z argumenti, ki jih ponavlja v tej pravdi. Ni mogoče trditi, da je učinkovito le tisto pravno sredstvo, ki mu je ugodeno. Ni nujno in potrebno, da se drugostopenjski organ opredeli do vsake navedbe v ugovoru, pač pa le do bistvenih. V pravdi ni bilo sporno, kdo je podal predlog za izključitev tožnika iz OZS, in sklepa glede tega nista pomanjkljiva. Toženka tudi ne razume stališča sodišča, da ni izkazala neveljavnosti sporne spremembe statuta glede neposrednih volitev predsednika zbornice. Iz trditev in dokazov je razvidno, da upravni odbor ni dal predhodnega soglasja k spremembi. Soglasje je pogoj za veljavnost statuta. Toženka je opozarjala na stališče Ministrstva za gospodarstvo, da gre za kršitev Obrtnega zakona (ObrZ), a je to listino sodišče ignoriralo. Tožnik je v skladu s pravilom o dokaznem bremenu dolžan dokazovati nezakonitost izpodbijanih odločitev. Ni mogoče toženki naložiti bremena, ki ga nosi tožnik. Zato je nesprejemljivo stališče, da ni jasno, v čem naj bi sporna sprememba nasprotovala ObrZ in statutu. Sodišče je tudi nekritično sledilo tožniku, da toženka v sklepih ni navedla, kateremu členu predpisa naj bi neposredne volitve predsednika nasprotovale. Toženka je skušala pojasniti, tudi preko izpovedi zastopnika, da je po ObrZ dolžna zagotavljati enoten sistem organiziranja in delovanja območnih zbornic. Doslej so imele vse območne zbornice enotno ureditev volitev. Uvedba neposrednih volitev predsednika je odmik od enotnega sistema, zato je toženka ocenila, da dosedanji ureditvi nasprotuje. Sodišče očitno ni razumelo delovanja toženke kot krovne organizacije vseh zbornic. Neupravičeno je poseglo v zbornično urejanje vprašanja v zvezi s spremembo statuta in načina volitev predsednika zbornice. Tožnik je bil izključen, ker kot predsednik nadzornega odbora, ki je po statutu organ za nadziranje izvajanja statuta, ni storil nič, da bi v zvezi s sporno spremembo statuta in volitvami opozoril na neskladnost teh potez s statutom. Ta okoliščina je izkazana. Če bi tožnik zavzel takšno stališče in ga prezentiral na sejah, kjer je sodeloval, ne bi bil izključen. Vse ostalo je nepomembno. Končno toženka še navaja, da ni jasno, na kakšni podlagi je sodišče prišlo do ugotovitve, da bi se lahko izrekel milejši ukrep. Sodišče je prezrlo, da o razrešitvi s funkcije predsednika nadzornega odbora območne zbornice ne odločajo organi toženke, temveč skupščina območne zbornice.

3. V obširnem odgovoru na pritožbo tožnik zavrača pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe ter zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in na njegovi podlagi pravilno uporabilo materialno (pogodbeno in zakonsko) pravo, pri tem pa ni storilo očitanih in uradoma upoštevanih kršitev postopka (1. in 2. odst. 350. člena ZPP). Upoštevalo je vse za to zadevo odločilne in ključne trditve pravdnih strank, ki predstavljajo dejanski substrat spora. Obširno, izčrpno in analitično se je opredelilo do vseh relevantnih argumentov ter jih vključilo v dokazno oceno predlaganih in izvedenih dokazov. Odločitev temelji na veljavnih predpisih, tako ObrZ kot statuta toženke, ki predstavljata pravni temelj tožbenega zahtevka. Čeprav v javno dostopni sodni praksi sodišč primera izključitve iz obrtno-podjetniške zbornice ni, je sodišče prve stopnje pri presoji, ali so bila v postopku izključitve iz članstva zadruge upoštevana ustavno predvidena procesna jamstva, pravilno na podlagi analogije, ki se lahko uporabi tudi v konkretnem primeru, upoštevalo primerljivo sodno prakso, ki se nanaša na izključitev člana iz članstva društva. Pravilno je postopanje sodišča prve stopnje, da med seboj primerljive primere obravnava enako.

6. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da za izključitev člana iz članstva zadruge ne zadošča, da toženka izpolni le formalne postopkovne pogoje po svojem statutu, da torej omogoči ugovor zoper odločbo upravnega odbora toženke, o katerem odloča skupščina toženke s sklepom. Tudi v postopkih, ki jih po internih pravilih vodi toženka, je potrebno, če se neposredno posega v pravice članov, upoštevati določena ustavno predvidena procesna jamstva. Zgolj okoliščina, da po statutu toženke o izključitvi odloča upravni odbor s sklepom, zoper katerega ima izključeni član ugovor, o katerem odloča skupščina, ne odvezuje toženke, da izpelje ustrezen postopek, ki omogoča učinkovito obrambo.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožniku kot članu, zoper katerega teče postopek izključitve, dana možnost sodelovanja v postopku izključitve šele z vložitvijo ugovora zoper sklep UO toženke in da je bil tožnik z izključitvijo seznanjen šele s sklepom z dne 23. 7. 2015 ter tako pred njegovo izdajo ni imel možnosti oblikovati obrambe svojih pravic. Vendar to ni bil odločilni razlog za zaključek o nezakonitosti sklepov in ugoditev tožbenemu zahtevku. Enako velja za ugotovitve izpodbijane sodbe, da v spornem sklepu o izključitvi ni bila obrazložena osnovna predpostavka za izključitev, in sicer v luči 17. člena statuta, glede predloga pristojne osebe oziroma organa za izključitev tožnika. Zato so vse pritožbene navedbe v tej smeri odveč in nanje pritožbeno sodišče ne odgovarja.

8. Pritožbeno sodišče zavrača pritožbene navedbe, da je bila tožniku z izdajo sklepa prvostopenjskega disciplinskega organa - UO toženke in drugostopenjskega organa - skupščine toženke zagotovljena in omogočena učinkovita obramba oziroma varstvo njegovih pravic. O njej je mogoče govoriti tedaj, ko iz vsebine sklepa izhajajo konkretni, obrazloženi in opredeljeni razlogi za izpolnitev vseh predpostavk oziroma pogojev za izključitev. Sestavni del pravice do obrambe, kot ene temeljnih pravic člana, ki se povezuje s pravico do pravnih sredstev in sodnega varstva že na ustavni ravni, je nedvomno obveznost organa, da svojo odločitev ustrezno obrazloži. Šele iz obrazložitve odločbe je mogoče razbrati, ali je organ zagotovil učinkovito in pošteno obravnavanje.

9. Pritožbeni očitek o napačni porazdelitvi dokaznega bremena ni utemeljen. Tožnik je konkretiziral in dokazno podprl pravno relevantna dejstva v zvezi z nezakonitostjo sprejetih sklepov organov toženke in je s tem prevalil (procesno) trditveno in dokazno breme na toženko, ki je trditvam tožnika sicer nasprotovala, vendar neuspešno. Tožnik je zoper sklep o izključitvi z dne 23. 7. 2016 podal pravno sredstvo, o katerem je odločal drugostopenjski organ s sklepom z dne 4. 9. 2015. Kot že pojasnjeno, za izključitev člana iz članstva ne zadošča le, da toženka zagotovi postopkovne pogoje po statutu, torej izdajo sklepa in vložitev ugovora. Bistveno je, da sklepa (prilogi A5 in A6) vsebinsko nista bila tako obrazložena, da bi omogočila pošteno obravnavanje. Ugotovljeno je bilo, da iz njiju ne izhaja, katero konkretno dolžno ravnanje, ki je bilo razlog za tožnikovo izključitev, je tožnik opustil, kot tudi, kako je očitana kršitev/opustitev vplivala na izvedbo volitev predsednika območne zbornice v juniju 2015.¹ Gre za pomanjkljivo obrazložitev o bistvenih elementih. Tudi sklep skupščine s ponovitvijo razlogov z manjšim vsebinskim dodatkom glede veljavnosti sprememb statuta in z navedbo (glede opredelitve tožnikovih ugovornih navedb), da so ostale okoliščine v ugovoru nebistvene in niso mogle vplivati na drugačno odločitev, ne omogoča učinkovitega varstva pravic člana. Res se drugostopenjskemu organu ni treba opredeliti do prav vseh trditev člana, temveč le do tistih, ki so za odločitev pomembne, vendar to ne sme voditi v prakso, da organ le pavšalno zavrne ugovorne navedbe, ki so konkretne in se nanašajo na odločilne razloge izključitve. Da so bili ugovorni razlogi konkretni in odločilni, potrjuje ravno pritožbena trditev, da je tožnik v svojem ugovoru navedel vse tiste argumente, ki so predmet tega pravdnega postopka, o njih pa je odločalo sodišče prve stopnje.

10. Dodatni in bistveni razlog za ugotovitev nepravilnosti spornih sklepov je po ugotovitvah sodišča vsebinske narave. Sodišče prve stopnje je pravilno na podlagi dokaznih listin v spisu ugotovilo, da je bila sprememba statuta območne zbornice iz posrednih v neposredne volitve predsednika območne zbornice veljavna. V nasprotju z dokazno podprtimi ugotovitvami pritožba neutemeljeno vztraja, da upravni organ toženke ni dal predhodnega soglasja k tej spremembi. Tega ne spremeni niti pritožbeno sklicevanje na dopis Ministrstva za gospodarstvo (priloga B7), ki ni pristojno za presojo (ne)zakonitosti aktov toženke; iz njega pa tudi ne izhaja, da bi se nanašal na konkretni primer, pač pa le navaja, da je treba spremembe statuta sprejeti skladno s predpisi. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je podlaga za sprejem statuta in s tem njegovo spremembo splošna določba 4. odst. 38. člena ObrZ in 11. odst. 10. člena statuta toženke². Obvezni sestavini odgovora toženke na poziv območne zbornice za podajo soglasja k spremembam statuta območne zbornice sta v primeru odklonitve soglasja odklonitev soglasja in obrazložitev odklonitve soglasja. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je upravni odbor toženke v roku odklonil soglasje, a odklonitve soglasja v skladu s statutom toženke ni obrazložil. V takšni situaciji je sodišče prve stopnje na podlagi določb statuta toženke, ki predpisuje domnevo o podanem soglasju, pravilno štelo, da upravni odbor toženke na vlogo območne zbornice v roku ni pravno upoštevno odgovoril, zaradi česar se domneva, da je bilo predhodno soglasje toženke k spremembi statuta območne zbornice dano. Sprememba volitev predsednika tako ni bila v nasprotju s statutom toženke. Strinjati se je tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da ni bila v nasprotju ObrZ, ki neposrednih volitev ne izključuje, določitev notranje organiziranosti in ureditev vprašanj, pomembnih za delovanje območne zbornice, pa prepušča statutu območne zbornice. Spremenjena ureditev tako ni v nasprotju z zakonom in podzakonskim aktom, pač pa je lahko kvečjemu odraz demokratičnega sistema. Toženka v pritožbi vztraja, da si mora prizadevati za enoten zbornični sistem, kar pomeni, da naj bi bili organi v posameznih območnih enotah oblikovani na podoben način, vendar pa, kot je že pojasnilo prvo sodišče, takšne obrazložitve toženka v odklonitvi soglasja ni podala. Ob tem, ko je dopuščen različen sistem volitev, ni mogoče govoriti o nespoštovanju statuta oziroma neskladnosti spremembe s statutom. Da gre pri neposrednih volitvah za legitimen in demokratičen način, pritrjuje sicer tudi toženka v pritožbi. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da neposredne volitve predsednika območne zbornice junija 2015 niso bile neveljavne.

11. Neutemeljeno je tudi pritožbeno zavzemanje, da je bil tožnik upravičeno izključen že zato, ker kot predsednik NO, ki je pristojen za nadziranje izvajanja statuta, ni storil nič, da bi v zvezi s sporno spremembo statuta opozoril na neskladnost teh potez s statutom. Sprememba statuta in posledične volitve niso bile v nasprotju s statutom. Po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje je bila dolžnost nadzirati izvajanje statuta v 26. členu statuta območne zbornice določena le na splošno. Opozorilna dolžnost (toženka (šele) v pravdnem postopku očita tožniku kot predsedniku NO, da bi moral poskrbeti, da bi NO zavzel ustrezno stališče glede (ne)veljavnosti spremembe statuta in glede (ne)zakonitosti volitev predsednika območne zbornice), ki je po svoji naravi postranska dolžnost, pa v statutih toženke in območne zbornice ni izrecno določena. Ob tem, ko pritožba tudi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožniku očitana opustitev ni vplivala na sprejem sporne spremembe statuta območne zbornice in izvedbo volitev, s čimer tako ni izkazana vzročna zveza med zatrjevano opustitvijo dolžnega ravnanja in izvedbo volitev, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da toženka ni uspela dokazati, da so bile (zatrjevano) nezakonite in neveljavne volitve predsednika območne zbornice izvedene, ker (po trditvah toženke) tožnik ni izpolnil svoje obveznosti. Slednje je pomembno pri vsebinski presoji (ne)pravilnosti spornih sklepov, saj je toženka v sicer pavšalnem očitku opustitve dolžnega ravnanja trdila, da so bile zaradi njegovega ravnanja/opustitve izvedene nezakonite volitve, ki so temeljile na neveljavni spremembi statuta območne zbornice.

12. Pritožbeno sodišče tudi soglaša z dodatnimi razlogi izpodbijane sodbe (tč. 27 izpodbijane sodbe), da tožniku očitana opustitev obveznosti kot predsednika NO območne zbornice ne utemeljuje izreka izključitvene sankcije, ki je najstrožja. Tehtalo je, ali je izrečena sankcija sorazmerna. Za primer kršitve obveznosti predsednika NO je po statutu (19. člen) predvidena milejša sankcija, in sicer razrešitev tožnika kot predsednika. Pri tem je nepomembno, kateri organ odloča o razrešitvi predsednika NO območne zbornice.

13. Ker je sodišče prve stopnje pri vodenju disciplinskega postopka ugotovilo nepravilnosti in nezakonitost postopanja, je z ugoditvijo tožbenemu zahtevku pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. O pritožbenih stroških je odločeno na podlagi 1. odst. 165. člena ZPP. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato do povračila stroškov v zvezi s pritožbo ni upravičena (1. odst. 154. člena ZPP), tožniku pa je dolžna povrniti njegove stroške odgovora na pritožbo. Te je sodišče odmerilo upoštevajoč OT v višini 357 EUR, toženka jih mora plačati v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

-------------------------------
¹ Iz obrazložitve obeh odločb izhaja, da je bil tožnik izključen, ker ni izpolnjeval svojih obveznosti in odgovornosti in je s svojo opustitvijo škodil ugledu toženke in ugledu območne obrtne podjetniške zbornice X., s tem ko je kot predsednik nadzornega odbora območne zbornice v mandatnem obdobju 2011 - 2015 opustil dolžnost in obveznost nadzora nad izvajanjem določb statuta in drugih splošnih aktov območne zbornice in so bile zaradi njegove opustitve dolžnega ravnanja na OZZ v juniju 2015 izvedene nezakonite in neveljavne volitve, ki so temeljile na neveljavnem statutu območne zbornice.
² Statut območne zbornice se lahko sprejme po predhodni pridobiti soglasja upravnega odbora zbornice (toženke). Upravni odbor mora soglasje podati v roku 30 dni od prejema vloge območne zbornice za podajo soglasja, pri čemer mora v enakem roku sporočiti tudi, če soglasja ne poda in svojo odločitev obrazložiti. Če upravni odbor v tem roku na vlogo ne odgovori, se domneva, da je podano soglasje.

Datum zadnje spremembe:

14.05.2018

Podobni dokumenti:

• Sodba I Ips 338/2004
• VSL Sodba II Cp 2499/2017
• Sodba II Ips 582/92