VSL Sklep I Cp 1966/2017

Jedro

Določbi 88. in 89. člena SPZ uzakonjata ustavno načelo sorazmernosti, ki ureja harmonizacijo dveh nepremičninskih interesov, interesa predlagatelja in interesa nasprotnega udeleženca. Za odgovor na vprašanje, kdaj gre za nesorazmeren poseg v pravico nasprotnega udeleženca, je poleg intenzivnosti posega v lastninsko pravico, odločilnega pomena tudi položaj gospodujoče nepremičnine ter možnost njene drugačne povezave z javno cesto. Da gre pri parcelni številki 123/8 k. o. X v lasti nasprotnih udeležencev za dvorišče, v postopku ni sporno. Da naj nujna pot ne bi potekala preko dvorišč, o čemer je sodna praksa ustaljena, je v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo tudi prvostopenjsko sodišče. Vendar pa ta prepoved ni absolutna, kar je prav tako upoštevalo sodišče prve stopnje. Dovolitev tovrstne nujne poti je povezana z ugotavljanjem sorazmernosti. Prvostopenjsko sodišče je zapisalo, da so koristi, ki jih bosta imela predlagatelja, večje v primerjavi s škodo, ki je nastala nasprotnim udeležencem. Pri tem ni opravilo tehtanja sorazmernosti posega v lastninsko pravico nasprotnih udeležencev, niti ni obrazložilo, zakaj so koristi predlagateljev večje.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za potrebe nepremičnine parc. št. 123/10 k. o. X povezane z uporabo, obratovanjem in vzdrževanjem, v lasti predlagateljev, določilo nujno pot v breme nepremičnine parc. št. 123/8 k. o. X, v lasti nasprotnih udeležencev, po trasi, ki je razvidna iz skice, ki jo je izdelal sodni izvedenec geodetske stroke mag. J. D. in poteka od javne ceste s parc. št. 46/11 k. o. X preko dvorišča nepremičnine parc. št. 123/8 k. o. X v dolžini 10 m in širini 3 m (I. in II. točka izreka). Uporabo poti je dovolilo za neomejeno hojo in vožnjo z vsemi motornimi vozili (III. točka izreka). Predlagateljem je za dovoljeno nujno pot naložilo plačilo 20.400 EUR denarnega nadomestila z obrestmi, ki tečejo od 23. 3. 2017 dalje do plačila nasprotnim udeležencem (IV. točka izreka). Odločilo je še, da vse stroške postopka krijeta predlagatelja (V. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujejo vsi udeleženci postopka. Predlagatelja izpodbijata IV. točko izreka sklepa. Zanikata, da bi se strinjala z izvedenskim mnenje s 16. 11. 2016. Sodišče je prisodilo odškodnino za celotno vrednost zemljišča, ki ga predlagatelja ne bosta dobila v last, pač pa le za dostop do njune nepremičnine. To pot pa bodo koristili tudi nasprotni udeleženci. Ker bodo zemljišče uporabljale vse stranke postopka, je prav, da se predlagateljem naloži plačilo polovične vrednosti. Napačno je določen tudi strošek, potreben za ureditev trase poti. Predlagatelja sta pripravljena prispevati svoj delež, če bo dosežen dogovor, da se pot asfaltira. Nista pa pripravljena vnaprej plačevati nečesa, česar morda nasprotniki sploh ne bodo dovolili. Menita, da zneska, določenega za ureditev poti, nista dolžna plačati. Napačno je določen tudi tek obresti. Po določilu 145. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) tečejo obresti od denarnega nadomestila od izdaje sklepa dalje. Sklep ni bil izdan 23. 3. 2017, pač pa dva meseca kasneje. Predlagatelja sta sklep prejela 24. 5. 2017. Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v 4. točki spremeni tako, da znaša denarno nadomestilo 12.525 EUR z zamudnimi obrestmi od 24. 5. 2017 dalje do plačila.

3. Nasprotni udeleženci vlagajo pritožbo iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navajajo, da sklepu ni priložena skica sodnega izvedenca geodetske stroke o poteku nujne poti, zato se sklepa ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče je odločilo preko zahtevka oziroma predloga, saj je določilo nujno pot za potrebe obratovanja nepremičnine, kar presega potrebe stanovanjske hiše, za katero se ne trdi, da bi se v njej opravljala kakršnakoli obratovalna dejavnost. Nujna pot je dovoljena za vožnjo z vsemi vozili, kar pomeni, da je dovoljena tudi za dovoz s kombajni, nakladalkami in traktorji ter drugimi neobičajnimi vozili za uporabo nepremičnine. Ni sporno, da predlagatelja nimata pravno urejenega dostopa do svoje nepremičnine in imata ekonomski interes povezave z javno cesto. Zaključek sodišča, da so izpolnjeni pogoji za določitev nujne poti prav po dvorišču in tik pred vhodom nasprotnih udeležencev, je preuranjen. Sodišče dostopa do javne ceste preko parcele 138/3 v lasti Občine Š., sploh ni preverilo in primerjalo s težo obremenitve nujne poti po dvorišču nasprotnega udeleženca. Stroški za izdelavo cestnega priključka ne bi bili tako veliki kot škoda, ki bi nastala z nujno potjo nasprotnim udeležencem. Predlagatelji bi morali le doseči soglasje pri upravljalcu javne ceste za individualni priključek. Sklicevanje na načelo sorazmernosti bi prišlo v poštev šele tedaj, ko bi bilo dokazano, da predlagatelja ne moreta dobiti soglasja in urediti dostopa na javno cesto. Sodišče se je oprlo na mnenje Občine Š. z 9. 3. 2016 in napravilo zaključek, da ni razumno pričakovati, da bi upravljalec v bodoče svoje stališče spremenil in izdal pozitivno odločbo. Sodišče je spregledalo, da so se razmere od takrat, ko je bilo podano mnenje, pa do danes bistveno spremenili. Zgrajen je bil stanovanjski dvojček (in ne ena stanovanjska hiša) na dveh ločenih parcelah. Ravno zaradi razdelitve prej enovite parcele št. 123/8 k. o. X na dve parceli, je prišlo do situacije, ko potrebujejo predlagatelji izhod na javno cesto. Predlagatelji še niso poskušali pridobiti soglasja za priključek. Zato je zaključek sodišča, da priključka ni mogoče dobiti, arbitraren. Šele, ko bi sodišče zanesljivo ugotovilo, da predlagatelji nimajo možnosti za priključek, bi lahko odločilo o nujni poti. Vse dotlej pa je stališče sodišča, da cestni priključek ni možen, zgolj ugibanje.

Izčrpana bi morala biti možnost pridobitve nujne poti, ki bi najmanj obremenila tujo nepremičnino. Vsakodnevne razmere na nepremičnini nasprotnih udeležencev so nevzdržne, saj se vozi in hodi mimo vhodnih vrat v hišo nasprotnih udeležencev. Nujna pot zavzema 33 m2, ob upoštevanju, da ima dvorišče parcele 90 m2, to pomeni, da bi nasprotni udeleženci izgubili več kot 1/3 prepotrebnega dvorišča, pa tudi eno parkirno mesto. Pot se neposredno približa vhodu oziroma vhodnim vratom v hišo nasprotnih udeležencev, kar je nevarno. Sodišče je s tem, ko je protežiralo predlagatelje, ki niso niti dokazali niti poskušali dokazati izdaje soglasja za individualni priključek na občinsko cesto, kršilo 22. in 24. člen Ustave RS.

Nadomestilo v znesku 20.400 EUR je prenizko, saj gre za vsakodnevne in neprestano ponavljajoče vožnje tik pred vhodnimi vrati hiše nasprotnih udeležencev, ki nikoli ne vedo, kdaj bo pripeljalo kakršno vozilo in povzročilo škodo. Promet pred hišnimi vrati ogroža vseh šest prebivalcev v hiši nasprotnih udeležencev, tudi dveh otrok.

4. Predlagatelji so na pritožbo nasprotnih udeležencev odgovorili in v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Materialnopravno podlago za odločanje o dovolitvi nujne poti predstavljata določbi 88. in 89. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Po določilu 88. člena SPZ določi sodišče nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne povezave z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Po določilu 89. člena SPZ pa sodišče dovoli nujno pot, če se z njo ne omogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala. Sodišče določi nujno pot tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina. Za dovoljeno nujno pot je upravičenec dolžan plačati zavezancu primerno nadomestilo.

7. Nasprotna udeleženca v pritožbi utemeljeno opozarjata, da je preuranjena odločitev prvostopenjskega sodišča, da je edini možen dostop do nepremičnin predlagateljev po trasi s strani predlagateljev predlagane nujne poti. Gre za pot, ki poteka od javne ceste s parc. št. 46/11 k. o. X preko dvorišča nepremičnine parc. št. 123/8 k. o. X v dolžini 11 m in širini 3 m v lasti nasprotnih udeležencev, za katero so ti uspeli z zahtevkom za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice s strani predlagateljev, predlagatelji pa niso uspeli z zahtevkom za ugotovitev služnostne pravice, ki naj bi jo imeli na obravnavanem delu nepremičnine nasprotnih udeležencev.

8. Med udeleženci postopka je nesporno, da nepremičnina predlagateljev nima potrebne potne povezave z javno cesto, kar pomeni, da predlagatelja utemeljeno zahtevata dovolitev nujne poti. Nesporno je tudi, da ima služeča nepremičnina v lasti nasprotnih udeležencev dostop do javne poti. Nasprotni udeleženci so med postopkom (kot tudi v pritožbi) utemeljeno oporekali določitvi nujne poti po sporni trasi kot najprimernejši z utemeljitvijo, da je možen dostop do nepremičnin predlagateljev tudi drugje in z manjšo obremenitvijo ter da je odločitev najmanj preuranjena.

9. Določbi 88. in 89. člena SPZ uzakonjata ustavno načelo sorazmernosti, ki ureja harmonizacijo dveh nepremičninskih interesov, interesa predlagatelja in interesa nasprotnega udeleženca. Za odgovor na vprašanje, kdaj gre za nesorazmeren poseg v pravico nasprotnega udeleženca, je poleg intenzivnosti posega v lastninsko pravico, odločilnega pomena tudi položaj gospodujoče nepremičnine ter možnost njene drugačne povezave z javno cesto. Da gre pri parcelni številki 123/8 k. o. X v lasti nasprotnih udeležencev za dvorišče, v postopku ni sporno. Da naj nujna pot ne bi potekala preko dvorišč, o čemer je sodna praksa ustaljena, je v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo tudi prvostopenjsko sodišče. Vendar pa ta prepoved ni absolutna, kar je prav tako upoštevalo sodišče prve stopnje. Dovolitev tovrstne nujne poti je povezana z ugotavljanjem sorazmernosti.

10. Prvostopenjsko sodišče je v 18. točki obrazložitve zapisalo, da so koristi, ki jih bosta imela predlagatelja, večje v primerjavi s škodo, ki je nastala nasprotnim udeležencem.¹ Pri tem ni opravilo tehtanja sorazmernosti posega v lastninsko pravico nasprotnih udeležencev, niti ni obrazložilo, zakaj so koristi predlagateljev večje. Prvostopenjsko sodišče je premalo tehtalo, koliko je s predlagano traso poti obremenjena nepremičnina nasprotnih udeležencev. Če je možna taka trasa poti, ki bi bila za lastnike služečega zemljišča manj obremenjujoča v smislu izkoriščanja in uporabe, kot je predlagana trasa, pa sploh ni ugotavljalo (kljub temu, da je izvedenec dr. A. J. v izvedenskem mnenju ponudil alternative).

11. Sodišče določi nujno pot po trasi, ki bo najmanj obremenjujoča za tujo nepremičnino, o dovolitvi nujne poti pa odloča le v okviru predloga. Če sodišče ugotovi, da predlagane nujne poti ni mogoče dovoliti tam, kjer predlaga predlagatelj, predlog zavrne². Zato je pomembno, da predlagatelj razumno oceni potek nujne poti v svojem predlogu.

12. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu zaključilo, da nujna pot po trasi, za katero se zavzemajo nasprotni udeleženci ni možna³. Pri tem pa ni raziskalo možnosti povezave prek drugih tras. V postopku postavljen izvedenec za gradbeništvo – nizke gradnje doc. dr. A. J., je v izvedenskem mnenju predstavil varianto, ki bi znatno manj obremenila nepremičnino nasprotnih udeležencev in bi potekala z javne ceste na parceli obeh udeležencev postopka, treba pa bi bilo prestaviti priključek za oba dela dvojčka ...⁴ (list. št. 78 spisa). Sodišče prve stopnje se do predloga izvedenca ni opredelilo, kar pomeni, da ni v zadostni meri raziskalo možnost določitve take nujne poti, ki služečo nepremičnino najmanj obremenjuje. Sodišče prve stopnje tako ni ugotovilo vseh dejstev, ki so bistvenega pomena pri določanju nujne poti.

13. Posledično je utemeljena tudi pritožba predlagateljev, ki izpodbijata odločitev o denarnem nadomestilu. (Poleg tega odločitev v tem delu nima razlogov, ki bi omogočali preizkus).

14. Ker se prvostopenjsko sodišče ni opredelilo do pravno relevantnih dejstev, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker obrazložitev odločitve o denarnem nadomestilu nima razlogov, pa je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na podlagi pooblastila iz 3. točke 365. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče pritožbama ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje opraviti vrednotenje v luči sorazmernosti posega v nepremično nasprotnih udeležencev, položaja gospodujoče nepremičnine in možnosti drugačne povezave z javno cesto upoštevaje zgoraj navedeno. V primeru ugoditve predlogu in določitve denarnega nadomestila pa odločitev v tem delu tudi ustrezno obrazložiti.

-------------------------------
¹ Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so nasprotni udeleženci izgubili dobršen del površine dvorišča in eno parkirno mesto. Zmanjšana je funkcionalnost.
² A. Berden v: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, stran 468.
³ Štelo je, da pridobitve soglasja upravljalca občinske ceste ni moč dobiti.
⁴ Izvedenec je na 5 strani svojega mnenja predstavil primer dovozno – odvozne površine za primer predstavljenega priključka za oba dela dvojčka ...

Datum zadnje spremembe:

14.05.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 784/2010
• VSL sklep I Cp 1492/2010
• VSL sklep I Cp 850/2013