<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 595/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.595.2018
Evidenčna številka:VSL00009364
Datum odločbe:13.03.2018
Senat, sodnik posameznik:Barbka Močivnik Škedelj (preds.), Barbara Žužek Javornik (poroč.), mag. Gordana Ristin
Področje:NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
Institut:prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje

Jedro

Pritožbene navedbe o nestrinjanju z izvedenskim mnenjem so zgolj pavšalne in ugotovitev izvedenca v ničemer ne omajejo. Izvedenec je izvid in mnenje podal na naroku, kjer je bila prisotna tudi po uradni dolžnosti postavljena pooblaščenka nasprotnega udeleženca, ki na ugotovitve izvedenca ni imela nobenih pripomb. To je sodišče zapisalo v zapisnik, odvetnica pa je pravilnost zapisa potrdila s podpisom zapisnika. Če je v mnenje dvomila, je imela možnost izvedencu postavljati vprašanja in podajati pripombe. Tudi temu je namenjen institut odvetnika po uradni dolžnosti: skrbeti mora za pravice in interese zaradi prisilnega zdravljenja pridržane osebe. Če pripomb na izvedeniško mnenje ni, izvedenec pa mnenje ustrezno strokovno obrazloži in so v njem odgovori na vsa za razsojo v konkretni zadevi relevantna vprašanja, sodišče ni dolžno od izvedenca zahtevati še podrobnejša pojasnila.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se A. A. omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov ter da se ga zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike ... najdalj do 2. maja 2018.

2. Proti sklepu se pritožujeta nasprotni udeleženec osebno in njegova odvetnica.

3. V laični pritožbi nasprotni udeleženec navaja samo: da je neupravičeno zadržan, da se z zdravljenjem na zaprtem oddelku ne strinja, sploh pa ne za obdobje dveh mesecev in da prosi za ponovno obravnavo in takojšen odpust.

4. Odvetnica v pritožbi navaja, da je sklep sodišča prve stopnje v celoti nepravilen in nezakonit, zato predlaga, da se ga razveljavi in določi, da se nasprotnega udeleženca odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom. V obrazložitvi sklepa je zapisano: "Osebi se zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom podaljša, se jo premesti v varovani oddelek ali odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom, če so izpolnjeni pogoji po ZDZdr (prvi odstavek 69. člena ZDZdr)". Iz izreka pa to ne izhaja. Razen tega navedena določba nima prvega odstavka, zato ni jasno, na katero zakonsko določbo se sodišče sklicuje. Ne strinja se z mnenjem izvedenca, katerega imena in priimka sklep sploh ne vsebuje. Pritožnik nima nobenih psihičnih težav, kar je jasno izpovedal. Mnenje izvedenca je napačno, saj nima preganjalne blodnjavosti ali neustreznega odnosa do realnosti in nikoli ni bil konfliktna oseba. Sodišče je torej neutemeljeno sledilo napačnemu mnenju izvedenca in celo navedlo, da se ugotovitve izvedenca ujemajo z izpovedbo pritožnika, česar pa ni obrazložilo in se sklepa v tem delu ne da preizkusiti. Ker ne drži ugotovitev izvedenca glede duševne motnje, hudo motene presoje realnosti in popolne nemotivacije za zdravljenje, ne drži niti, da bi prišlo do fizične okvare možganovine. Glede na navedeno ni podlage za zadržanje pritožnika na varovanem oddelku, sploh pa ne za obdobje dveh mesecev. Tudi pogojev za ostale ukrepe iz 1. točke 65. člena ZDZdr ni.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep v skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in prvim odstavkom 30. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) preizkusilo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa glede absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, ki so navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava. Ugotavlja, da je postopek potekal v skladu z določili ZDZdr ter da so bila ugotovljena vsa, za pravilno uporabo materialnega prava relevantna dejstva in je glede na ta odločitev materialnopravno pravilna.

7. Dejanske ugotovitve sklepa imajo oporo v izvidu in mnenju izvedenca dr. V. F. in zaslišanju pridržane osebe. Katerega izvedenca je angažiralo, je sodišče zapisalo v drugem odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa in so pritožbene navedbe glede tega protispisne. Sicer pa tudi, če bi ta pritožbena navedba držala, ne bi predstavljala utemeljene graje. Golo dejstvo, da v sklepu ni navedeno ime izvedenca, ne predstavlja nobene upoštevne kršitve. Izvedenec dr. V. F., ki je priznan strokovnjak s področja psihiatrije, si je v prisotnosti odvetnice in sodnice ogledal medicinsko dokumentacijo ter na podlagi nje in neposredne zaznave ob pregledu nasprotnega udeleženca ter njegovem zaslišanju podal mnenje, ki ga je strokovno utemeljil. Tako kot prvostopenjsko tudi pritožbeno sodišče v pravilnost izvedenskega mnenja nima dvoma. Pritožbene navedbe o nestrinjanju z izvedenskim mnenjem so zgolj pavšalne in ugotovitev izvedenca v ničemer ne omajejo. Izvedenec je izvid in mnenje podal na naroku, kjer je bila prisotna tudi po uradni dolžnosti postavljena pooblaščenka nasprotnega udeleženca, ki na ugotovitve izvedenca ni imela nobenih pripomb. To je sodišče zapisalo v zapisnik, odvetnica pa je pravilnost zapisa potrdila s podpisom zapisnika. Če je v mnenje dvomila, je imela možnost izvedencu postavljati vprašanja in podajati pripombe. Tudi temu je namenjen institut odvetnika po uradni dolžnosti: skrbeti mora za pravice in interese zaradi prisilnega zdravljenja pridržane osebe. Če pripomb na izvedeniško mnenje ni, izvedenec pa mnenje ustrezno strokovno obrazloži in so v njem odgovori na vsa za razsojo v konkretni zadevi relevantna vprašanja, sodišče ni dolžno od izvedenca zahtevati še podrobnejša pojasnila.

8. Izvedenec je ugotovil, da je nasprotni udeleženec že 17-ič sprejet zaradi paranoidne shizofrenije, v okviru katere prezentira tako nanašalno kot preganjalo blodnjavost, neustrezen odnos do realnosti in popolno nemotivacijo za zdravljenje. Pritrditi je treba zaključku prvostopenjskega sodišča, da navedeno izhaja tudi iz izpovedbe pridržane osebe. Sodišče je v izpodbijani sklep prepisalo izpovedbo nasprotnega udeleženca, tako da je iz sklepa razvidno: da je večkrat ponovil, da je čisto zdrav in ne rabi nobenih tablet; da ima nekdo en program, s katerim ga zajebava s shizofrenijo, z računalnikom, da je to vojaški program, ki so ga ukradli, program se čuti tako, da mu govorijo, zajebavajo ga zaradi vojske; da mu govorijo, da se je sedem mesecev drogiral, v resnici pa je hodil k punci; da so ga obtožili, da je naredil dva otroka, policijo je klical, ker je hotel dokazati, da ni naredil otrok; da je delal kot pilotski kuhar, delal je v gardi, kuhal je za 10. bataljon; da mora domov delat, ker ga na smučišču čaka folk. Očitki o neobrazloženosti sklepa v tem delu zato niso utemeljeni.

9. Izvedenec je pojasnil, da bo brez zdravljenja trpelo zdravje nasprotnega udeleženca, da ne bo sposoben skrbeti zase in se bo socialno ogrožal. Zdravnik medicine dela namreč nezdravljenemu ne bo dovolil redne zaposlitve. Opuščanje zdravil zoper psihozo pa privede do stanjšanja stene tretjega možganskega ventrikla, kar pomeni fizično okvaro možganovine in predstavlja usodno ogrožanje zdravja. Ugotovitev izvedenca, da ima nasprotni udeleženec zaradi duševne motnje hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, je potrjena s prej povzeto nelogično in nekonsistentno izpovedbo nasprotnega udeleženca. Izpovedba nasprotnega udeleženca, da ni duševno bolan in ne potrebuje nobenih zdravil potrjuje ugotovitev izvedenca, da je v primeru, da se ne bo zdravil na varovanem oddelku, pričakovati, da bo zdravljenje opustil. Nobenega razloga ni, da sodišče ne bi sledilo strokovnemu mnenju izvedenca, da bi opustitev zdravljenje (psihofarmako terapije) privedla do ogrožanja zdravja, ker bi prišlo do okvare možganovine. Pritožbi ne navedeta nobenega razloga, zakaj naj bi bila napačna ocena izvedenca, da sta za oceno in evalvacijo ter morebitno korekcijo predpisane psihofarmako terapije potrebna dva meseca in da druge oblike zdravljenja zaradi popolne bolezenske neuvidevnosti zaenkrat ne pridejo v poštev.

10. Pripomba sodišča prve stopnje na koncu izpodbijanega sklepa, da je mogoče v zakonsko predvidenih primerih odločitev spremeniti, na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva. V sklepu je moralo sodišče ugotoviti, ali so podani pogoji za zdravljenje nasprotnega udeleženca v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve. Ni se odločalo o premestitvi ali odpustu nasprotnega udeleženca iz bolnišnice, zato navedeni zapis na koncu izpodbijanega sklepa za odločitev ni relevanten. Kljub temu sodišče glede na pritožbene očitke dodaja, da je prvo sodišče prepisalo 69. člen ZDZdr, ki ima le en odstavek, zato je povsem jasno na kaj se ta del sklepa nanaša. Jasno je tudi, da prepis zakonskega besedila v izrek sklepa ne sodi.

11. Po obrazloženem pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so podani vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev svobode nasprotnemu udeležencu. Izpodbijana odločitev je pravilna v dejanskem in materialnopravnem pogledu, pa tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve ni. Zato je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 30, 30/1, 39, 39/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
14.05.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE4MDgx