VSL Sodba I Cp 1931/2017

Jedro

Za obstoj litispendence ne zadošča, da imamo v dveh pravdah opraviti z istovetnima zahtevkoma, ampak morata biti tudi pravdni stranki isti.

Sodišče tožnici ni priznalo plačila za dela, ki niso bila (pravilno) opravljena, je pa priznalo toženki povrnitev škode (dodatnih stroškov), ki ji je zaradi takšnega nepravilnega postopanja nastala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožnica sama nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 6. 3. 2017 odločilo:

- da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 9216/2014 z dne 6. 2. 2014 v celoti razveljavi tudi v 1. in 3. odstavku izreka in da se tožničin zahtevek za plačilo zneska 5.988,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 8. 2013 dalje zavrne (I. točka izreka),

- da je dolžna tožnica toženki v roku 15-ih dni plačati 775,41 EUR stroškov postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni tako, da njenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek (vse s stroškovno posledico). Zatrjuje obstoj kršitve po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče naj bi odločilo o zahtevku, o katerem že teče pravda, ali je bilo o njem pravnomočno razsojeno. V nadaljevanju pojasnjuje, kaj naj bi sodišče prve stopnje ugotovilo v 11. točki. Zahtevek družbe F. d.o.o. je bil v celoti zavrnjen, naslovno sodišče pa je kljub dejstvu, da je toženka v predmetni pravdi uveljavljala ugovore, ki so predmet druge pravde, kjer je sodba že bila izdana (ni pa še postala pravnomočna), zaključilo, da slednje ni ovira za odločanje o tem postopku. Sodišče je dopustilo, da je toženka v razmerju do tožnice uveljavljala enake ugovore iz istega pravnega naslova, kot jih je v drugem postopku že uveljavljala družba F. d.o.o. Poleg tega je oprlo sodbo na nedovoljen dokaz, in sicer na izvedeniško mnenje s strani družbe F. d.o.o. angažiranega izvedenca A. A., ki naj bi bilo izdelano na osnovi napačnega predračuna ter zgolj na osnovi enostranskih navedb toženke. Pritožnica se sklicuje na VI. točko pripravljalne vloge z dne 14. 12. 2015. Sodišče naj bi kljub temu povsem nekritično mnenje sprejelo ter nanj oprlo svojo odločitev (pritožba omenja, kaj naj bi izhajalo iz sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 895/2009 z dne 23. 2. 2012). Povsem enako navaja glede predloga zunajsodne poravnave, ki sta jo pravdni stranki skušali doseči, in se sklicuje na 309. člen ZPP. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče svojo odločitev oprlo tudi na slednjo (21. točka obrazložitve). Nadalje dodaja, da gre v primeru dobave in v primeru montaže toplotne črpalke za dva povsem ločena pravna posla, in pojasnjuje, zakaj naj bi bilo temu tako. Toženka bi morala morebitne napake, če o teh ne bi bilo že odločeno, uveljavljati v drugem postopku. Sodišče je pobotalo terjatve pravdnih strank, pri čemer je s tožničinimi terjatvami pobotalo "terjatve" tožene stranke, ki ne obstojijo, tožničinih terjatev pa ni priznalo v zatrjevani višini. V korist toženke je dvakrat upoštevalo isto, s čimer je tožnico oškodovalo. Slednji sprva ni priznalo plačila za vodovodno instalacijo, čeprav je sama ta dela nesporno opravila, hkrati pa je njen zahtevek znižalo za nastalo škodo v višini 1.689,70 EUR (račun P. S. s.p.), ker je moral delo opraviti nekdo drug. Odgovornost za težave je napačno pripisalo tožnici. Povsem enako naj bi veljalo za električarska dela, ki jih je opravil R. F. s.p. Sodišče pri nižanju plačila na račun stroškov, nastalih toženki, potrebnosti oziroma nujnosti le-teh ni presojalo, čeprav že iz same obrazložitve izhaja, da je bila s strani toženke zatrjevana škoda pretirana. Slednja je zaradi poškodbe kablov zahtevala plačilo 530,80 EUR, čeprav iz mnenja izvedenca izhaja, da stroški navedenega znašajo največ 117,27 EUR. Tako ni presojalo, ali je bil nakup ekspanzijskih posod, Seltron pogon,... potreben oziroma nujen. Tožnica poudarja, da za škodo, ki je nastala zaradi ravnanj po navodilih (to je upoštevanju toženkinih navodil), skladno z določbami OZ ne more biti odgovorna (vprašanje vagrisa). Kršitev materialnega prava je zagrešilo s tem, ko je toženki dopustilo, da v predmetni pravdi zoper tožnico uveljavlja terjatve družbe F. d.o.o., saj za to pravna podlaga ne obstoji. Toženka bi lahko ugovarjala le terjatve (ugovore) v zvezi z računi, ki se nanašajo nanjo. V nadaljevanju pritožba poudarja, da je toženka sprva naročila montažo toplotne črpalke. Po narejeni ponudbi dodatna dela v ceno niso bila vključena. Pritožnica pojasnjuje, katera dela so bila s strani toženke dodatno naročena. Da je slednja naročila tudi dodatna dela, je ugotovilo tudi sodišče v točki 16. Kljub navedenemu pa tožnici zahtevka iz naslova dodatnih del ni priznalo, čeprav je opravila vsaj 3/4 dodatnih del in le za opravljeno storitve izstavila račun. Poudarja, da je vsa dela izvedla strokovno ter po toženkinih navodilih. Za nepravilnosti ne more biti odgovorna, upravičena pa je do plačila za opravljeno delo. Enako navaja glede krogotokov v toplotni črpalki in pojasnjuje, zakaj naj bi bilo temu tako. Tožničin prokurist je avtomatiko toplotne črpalke odstranil zgolj iz razloga, ker po spremembi toženkinih želja avtomatika slednjim ni več ustrezala, s čimer se je slednja strinjala in podpisala zapisnik. Napačno je ugotovljeno stanje tudi glede del, ki jih je tožnica opravila. Montažo je opravila v celoti. Pojasnjuje, katera dela naj bi bila dodatno naročena. Nasprotuje ugotovitvi sodišča, da je njen prokurist priznal, da ni izvedla vseh del po popisu. Omenja, kaj naj bi izhajalo iz 21. točke obrazložitve izpodbijane sodbe. Ne more biti odgovorna za škodo, ki jo je toženka utrpela zaradi izpada ogrevanja. Enako navaja glede škode zaradi zamakanja. Sodišče del, ki jih je tožnica opravila, ni pravilno ugotovilo, niti slednjega ni ugotavljalo. Ni ji priznalo opravljenih del, čeprav njihovo opravo v določenem obsegu pripoznava celo sama toženka. Obsega ni ugotavljala, temveč je tožničin zahtevek zavrnilo, čeprav je slednja svoje obveznosti izpolnila že v juliju 2013 in ne more biti odgovorna za to, da v hiši pozimi ni bilo ogrevanja. Napačno je ugotovljeno tudi dejansko stanje glede plačila toženkinih obveznosti. Ponudba je vključevala le montažo toplotne črpalke. Tretja postavka spornega računa se nanaša izključno na material, potreben za izvedbo dodatno naročenih del. Ves material je specificirala ter specifikacijo tudi predložila v spis. Navaja, kaj naj bi izhajalo iz izvedenskega mnenja. Tudi če je pomotoma v kakšnem primeru prišlo do podvajanja posameznega dela, to ni razlog za zavrnitev njenega celotnega zahtevka.

3. Toženka je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje odločilo o zahtevku, o katerem že teče pravda, in zato zagrešilo kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP,¹ ne drži. Za obstoj litispendence ne zadošča, da imamo v dveh pravdah opraviti z istovetnima zahtevkoma, ampak morata biti tudi pravdni stranki isti (glej tretji odstavek 189. člena ZPP). Okoliščina, da pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani teče gospodarski spor (X Pg 2966/2014), v katerem družba F. d.o.o. zoper pritožnico uveljavlja zahtevke iz istega materialno-pravnega razmerja,² pa takšnega procesnega položaja oziroma ovire za vsebinsko odločitev v predmetni pravdi ne predstavlja.

6. Sodišče prve stopnje je v 19. točki obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo, da je po naročilu toženke izven pravde s strani izvedenca A. A. izdelano mnenje upoštevalo kot del njenih navedb ter tudi kot listinski dokaz. Pritožnica, ki se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 895/2009 z dne 23. 2. 2012, upravičeno poudarja, da takšnega mnenja³ sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati kot dokaz (ampak zgolj kot del toženkine trditvene podlage). A kljub temu v konkretnem primeru ni moč govoriti o kršitvi, ki je vplivala na zakonitost (pravilnost) izpodbijane odločitve. Sodišče prve stopnje se v zvezi s svojimi (dejanskimi) zaključki na nobenem mestu ne sklicuje le na vsebino omenjenega mnenja, ampak povsod tudi na vsebino izvedenih dokazov. Takšna ugotovitev (upoštevaje 309.a člen ZPP) v celoti velja tudi za sklicevanje sodišča prve stopnje (v 21. točki obrazložitve izpodbijane sodbe) na pisni osnutek izvensodnega dogovora (poravnave). Vsebina le-tega namreč ni bila edina okoliščina (dokaz), na podlagi katere je zaključilo, da s strani tožnice niso bila izvedena vsa dela, ki so navedena v okviru popisa del, materiala in predračuna stroškov (priloga A4).

7. Omenjeno sodišče je nadalje (predvsem v okviru 10. in 15. točke obrazložitve izpodbijane sodbe) konkretno in prepričljivo pojasnilo, zakaj glede dobave in montaže toplotne črpalke ni moč govoriti o dveh (ločenih) poslih,⁴ pri čemer enotnosti takšnega posla (kar izpostavlja pritožba, ki zato v nasprotno ne prepriča) ni utemeljilo zgolj z okoliščino udeleženosti obeh pravdnih strank. Prav tako ne drži, da naj bi sodišče prve stopnje v korist toženke določene vrednosti (zneske) upoštevalo dvakrat. Gre zgolj zato, da tožnici plačila za dela, ki niso bila (pravilno) opravljena, ni priznalo, toženki pa (priznalo) na drugi strani (v skladu z drugim odstavkom 635. člena OZ⁵) povrnitev škode (dodatnih stroškov), ki ji je zaradi takšnega nepravilnega postopanja nastala.⁶ Sodišče prve stopnje je v zvezi z vsemi temi stroški (škodo) pojasnilo ne le, kako so nastali, ampak tudi zakaj so bili potrebni,⁷ pri čemer se je glede njihove višine sklicevalo (tudi) na z njimi povezano listinsko dokumentacijo, ki se nahaja v spisu.⁸ Ker je toženki iz naslova poškodovanega električnega kabla "priznalo" le znesek 117,27 EUR⁹ (glej 42. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), je pritožbeno poudarjanje, da je slednja iz omenjenega naslova uveljavljala (bistveno) višji znesek, brezpredmetno. Enako pa velja tudi za pritožničino navajanje, da zaradi ravnanja po navodilih toženke za škodo, ki je pri tem nastala, ne more biti odgovorna. Sodišče prve stopnje je namreč (v 33. točki obrazložitve izpodbijane sodbe) ugotovilo, da tožnici ni uspelo izkazati, da bi bil "vagris",¹⁰ ki ga pritožbeno v tem okviru izpostavlja in ki naj bi ga pri izvedbi del upoštevala, napačen.

8. Katera dela (poleg tistih iz pogodbe št. 10/2012 z dne 27. 9. 2012) so bila kasneje dodatno naročena, je sodišče prve stopnje prav tako pojasnilo (glej predvsem 13. in 16. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). Samo dejstvo, da so bila dela naročena, pa tožnico še ne opravičuje do plačila zanje. Nadaljnja predpostavka za to je, da so bila tudi pravilno izvedena. To pa glede vseh v konkretnem primeru ni izkazano. Sodišče prve stopnje je namreč v 30. točki obrazložitve izpodbijane sodbe (sklicujoč se na ugotovitve v postopku angažiranega sodnega izvedenca) pojasnilo, pravilno izvedbo katerih del (in porabo katerega materiala), povezanih s predelavo na deževnico, naj bi tožnica uspela izkazati (in v tem obsegu njenim trditvam oziroma posledično zahtevku tudi sledilo¹¹). Zgolj pritožničino vztrajanje, da je vsa dela izvedla strokovno ter po toženkinih navodilih, v te zaključke ne vzbudi nobenega pomisleka. To pa velja tudi za pritožbeno navajanje glede krogotokov v toplotni črpalki.¹²

9. Neprepričljiv je pritožbeni očitek o napačno ugotovljenem stanju glede del, ki jih je opravila tožnica. Slednja tudi v tem oziru zgolj z nestrinjanjem oziroma omenjanjem, katera naročena dela naj bi bila z njene strani opravljena, dvomov v pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje ne poraja. Omenjeno sodišče je namreč ob sklicevanju na vsebino izvedenih dokazov v točkah 13. - 33. obrazložitve izpodbijane sodbe konkretno in prepričljivo pojasnilo, katerega dela so bila (bodisi prvotno bodisi kasneje) dogovorjena in katera od teh z njene strani tudi (pravilno) opravljena. Ker je sam tožničin prokurist D. R. ob zaslišanju na glavni obravnavi dne 29. 2. 2016 izjavil, da so po popisu del, materiala in stroškov (priloga A4) opravili (približno) 3/4 del, pritožbeno nasprotovanje ugotovitvi sodišča prve stopnje (ki se sklicuje prav na D. R. izpovedbo - glej 21. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), da tožnica vseh del po omenjenem popisu ni izvedla, ni prepričljivo. V nasprotno pa ne uspe pritožnica prepričati niti s (protislovnim) sklicevanjem na predlog izvensodne poravnave (za katerega predhodno sama (pravilno) navaja, da ga v predmetni pravdi ni moč uporabiti kot dokaz) niti na zapisnik z dne 28. 4. 2014 (priloga A20) oziroma na v njem navedena dela. Da bi se ta nahajala na popisu del, materiala in predračunu stroškov (v prilogi A4), na katerega se nanašajo ugotovitve sodišče prve stopnje (glej 21. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), ni razvidno.¹³

10. Sodišče prve stopnje je v točkah 41. - 43. obrazložitve izpodbijane sodbe pojasnilo, za nastanek katere s strani tožene stranke utrpljene škode je tožnica odgovorna in tudi zakaj. Pritožnica z oporekanjem obstoju odgovornosti za škodo (nastali zaradi izpada ogrevanja in zamakanja) ter neizkazanim pojasnjevanjem, zakaj naj bi bilo temu tako, v nasprotno ne prepriča. Presplošen kot tudi protisloven (in zato neupošteven) je nadalje pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje del, ki jih je tožnica opravila, ni pravilno ugotovilo, oziroma da tega sploh ni ugotavljalo. Katera relevantna dela točno ima pritožba (vse) v mislih, ni (po)jasn(jen)o.¹⁴ Ker je prav tako nekonkretizirano, podoben zaključek velja za pritožbeno zatrjevanje, da naj bi bilo napačno ugotovljeno tudi dejansko stanje glede plačila toženkinih obveznosti. V tem oziru tudi ni jasno, zakaj naj bi bila okoliščina trenutka plačila (kar izpostavlja pritožba) pomembna za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve.

11. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo

in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Zaradi neuspeha s pritožbo tožnica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
² In da v njej zoper pritožnico (kot to slednja izpostavlja) uveljavlja enake ugovore iz istega pravnega naslova (ki jih pritožba konkretno niti ne opredeli) kot jih v predmetni pravdi toženka.
³ Za katerega je tožnica v vlogi z dne 14. 12. 2015 navedla, da ga ne sprejema.
⁴ In zaradi česar je toženka napake (pomanjkljivosti) s strani tožnice izvedenih del utemeljeno uveljavljala v predmetnem postopku. Okoliščina, na katerega od obeh naročnikov se v zvezi s tem glasijo s strani tožnice izstavljeni računi, za to presojo ni bistvena.
⁵ Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami.
⁶ Tako je (v 31. in 41 točki obrazložitve izpodbijane sodbo) obrazložilo tudi škodo (dodatne) stroške), ki so zaradi tožničinega nepravilnega postopanja (nepravilno izvedenih del oziroma njihovo izvedbe v nasprotju z dogovorom) toženki nastali v zvezi s strojnimi inštalacijami, za odpravo katere je bil angažiran P. S. Na drugi strani je pritožbeno navajanje glede električarskih del (ki jih je opravil R. F.) premalo konkretizirano in mu že zato ni moč slediti.
⁷ Pritožba tudi v tem delu neupravičeno ugovarja, da sodišče prve stopnje terjatev (ki jih niti ne konkretizira), iz razloga ker naj bi pripadale družbi F. d.o.o., ne bi smelo upoštevati.
⁸ Pojasnilo pa je tudi, v katerem delu listinam (računom), ki jih je toženka predložila, ni sledilo (glej npr. 41. točko obrazložitve izpodbijane sodbe).
⁹ Kje v postopku naj bi angažirani sodni izvedenec strojne stroke M. Ž. (kot to navaja pritožba) priznal, da naj bi v zvezi s tem zneskom podano oceno podal subjektivno (brez prave podlage), ni (po)jasn(jen)o. Kot je to slednji obrazložil v mnenju iz oktobra 2016, je takšno oceno podal na podlagi vsebine predmetnega sodnega spisa in ogleda dejanskega stanja na objektu (ter seveda svojega strokovnega znanja in izkušenj).
¹⁰ Ta naj bi bil sicer izključna domena gradbenika (glej 33. točko obrazložitve izpodbijane sodbe).
¹¹ Pritožbeno navajanje, da je zahtevek v zvezi s tem zavrnilo v celoti, tako ne drži.
¹² Sodišče prve stopnje je (glej predvsem 35. točko obrazložitve izpodbijane sodbe) konkretizirano obrazložilo, da v tem oziru ni šlo za dodatno naročena dela oziroma da je bil ves material potreben za montažo toplotne črpalke vključen v (pogodbeno) dogovorjeni ceni.
¹³ Niti pritožba tega konkretno ne pojasni.
¹⁴ Pri čemer v obravnavani zadevi ni bilo pomembno le, ali so bila ta (s strani pritožbe neopredeljena) dela opravljena, ampak tudi, ali so bila vključena v prvotni dogovor (ceno) in plačana, ali so bila naročena dodatno (katera dela so bila dodatno naročena in tudi pravilno opravljena, pa je sodišče prve stopnje prav tako ustrezno obrazložilo).

Datum zadnje spremembe:

09.05.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba I Cpg 539/2019
• VSL sodba II Cp 1880/98
• VSK sodba Cpg 172/2015