<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba in sklep II Cp 1167/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.1167.2017
Evidenčna številka:VSL00009010
Datum odločbe:28.02.2018
Senat, sodnik posameznik:Barbka Močivnik Škedelj (preds.), Barbara Žužek Javornik (poroč.), mag. Gordana Ristin
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:izločitev sodnega izvedenca - razlogi za izločitev izvedenca - pristranskost izvedenca - dvom o nepristranosti - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - odškodninska odgovornost bolnice - zdravniška strokovna napaka - poslovna odškodninska odgovornost - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - pomanjkanje vzročne zveze - neobstoj vzročne zveze

Jedro

V skladu s prvim odstavkom 247. člena ZPP v zvezi s 6. točko 70. člena ZPP so izločitveni razlog zgolj tiste okoliščine, iz katerih izhaja izvedenčevo vnaprejšnje prepričanje o zadevi ali če njegovo ravnanje kaže na pristranski odnos do stranke.

Izražanje mnenj o pooblaščencu stranke, če ni hkrati izkazan negativni odnos do stranke same, ni razlog za izločitev izvedenca.

Operacija zdravstvenega stanja ni izboljšala. V primeru, ko škoda nastane v zvezi z opravljanjem dejavnosti v zdravstvu, gre za poslovno odškodninsko odgovornost. Zdravnik oziroma zdravstvena ustanova, pri kateri zdravnik dela, ne odgovarja za uspeh operacije, saj med zdravstveno ustanovo in pacientom sklenjena podjemna pogodba predstavlja obligacijo prizadevanja in ne obligacijo uspeha. Za uspeh z zahtevkom mora tožeča stranka dokazati, da je prišlo do kršitve pogodbene obveznosti zdravnika oziroma zdravstvene ustanove, katere posledica je pravno priznana škoda. Zdravstvena ustanova (oziroma zavarovalnica) pa mora, da se razbremeni odškodninske odgovornosti, dokazati, da je ravnala po pravilih profesionalne skrbnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sodba in sklepa potrdijo.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tekom postopka zavrnilo dve zahtevi tožeče stranke za izločitev izvedenca D. D., dr. med., in sicer s sklepoma z dne 6. 5. 2016 in z dne 5. 1. 2017. Z izpodbijano sodbo je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za nematerialno škodo, ki naj bi bila po tožničinih trditvah posledica zdravniške napake ob artroskopski operaciji desne rame. Tožnici je naložilo plačilo 7,20 EUR pravdnih stroškov drugotožene stranke.

2. V pritožbi tožnica uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da višje sodišče spremeni prvostopenjsko sodbo tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, naj jo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje. Dejansko operacija ni bila opravljena dokončno, rotatorna manšeta ni bila zašita, saj se ji stanje po operaciji ni izboljšalo. Zdravnik svoje pojasnilne dolžnosti ni opravil tako, kot to zahteva Zakon o varstvu pacientovih pravic v 20. členu. Povedal ji je samo postopek na kratko, pet ali deset minut, pogovarjal se je po telefonu. Po operaciji so ji rekli, da je operacija uspela, po enem mesecu pa so se pojavile grozne bolečine in ugotovili so, da je v roki ostal košček. Na naslednjem pregledu so ji povedali, da nikoli ne bo mogla na magnetno resonanco. Ima vrsto bolezni, ki nujno potrebujejo preglede z magnetno resonanco. Sodišče je kršilo določbe ZPP, saj je postavilo izvedenca povsem druge stroke kot je predlagala. Utemeljeno je zahtevala njegovo izločitev, ker je pooblaščenka zoper izvedenca že pred leti vložila kazensko ovadbo v neki drugi zadevi in je bil takrat opravljen tudi upravni nadzor nad delom kirurškega oddelka izolske bolnišnice, ki je ugotovil vrsto napak. Ravno v tistem obdobju pa je pooblaščenka v funkciji predsednice Komisije RS za varstvo pacientovih pravic odredila strokovni in upravni nadzor nad oddelkom, kjer je izvedenec vodja dejavnosti. Izvedenec je v vabilu tožnici napačno napisal datum in dan pregleda, po telefonu pa jo je grobo zavrnil, da je tako ali tako ni pričakoval glede na to, kakšno pravno zastopnico ima. Naročil ji je tudi, naj s seboj prinese vse zvide, ki jih ima, čeprav bi si jih moral po sklepu sodišča pridobiti sam. V času pregleda je večino časa namenil komentiranju pooblaščenke in njenega dela v komisiji. V mnenju je odgovarjal na vprašanja, ki mu jih sodišče ni postavilo, gre za copy paste njegovih izvedeniških mnenj. Vse, kar se nanaša na vprašanja sodišča, pa je dejansko močno vprašljivo. Ni razvidno, da si je ogledal RTG posnetek, niti ni jasno, kako si razlaga, kje je ostal odlomljen košček kovine. Prepričana je, da se je košček kovine pomaknil proti sklepu, saj ji povzroča hude bolečine, ali pa operacija ni bila izvedena pravilno. Logično je, da je operater šele med operacijo ugotovil, da kita ni bila kvalitetna, saj na magnetni resonanci sploh ni bila. Tudi izvedenec zanika, da bi bila pred operacijo narejena MRI. Vsekakor pa je bistveno, da bi v konkretnem primeru imeli postavljenega ustreznega izvedenca, ki bi moral prebrati tudi radiološki izvid, iz katerega bi se videlo oziroma bi se moralo razbrati kakšne vrste oziroma kvalitete so tetive in mišice tožnice. Ni utrpela ponovne rupture v času, ko je imela mobilizirano roko. O možnosti, da se ji bo stanje poslabšalo, ni bila opozorjena. Sodišče je ravnalo pristransko; ko hote ni vzelo v obzir resnih opozoril glede postavitve izvedenca, je že apriorno vzbudilo dvom v svojo nepristranskost. Po stališču Ustavnega sodišča je razlog za izločitev že samo videz nepristranskosti, zato bi moralo sodišče izločiti izvedenca D. D. Med postopkom je navajala tudi, da zaradi kovinskega tujka ne more opravljati magnetne resonance, kar sodi pod trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti in ima zaradi tega duševne bolečine, pa tudi zmanjšano možnost zdravljenja drugih bolezni in njihovega pravočasnega odkrivanja. Kršitev določil ZPP je, da bi morala to okoliščino še posebej navesti.

3. Toženi stranki na pritožbo nista odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

Glede izvedenca

5. Ker zoper sklep, s katerim se zavrne zahteva za izločitev izvedenca, ni posebne pritožbe (peti odstavek 247. člena ZPP), je pritožbeno sodišče v tem pritožbenem postopku obravnavalo tudi oba sklepa o zavrnitvi zahtev za izločitev izvedenca dr. D. D., in sicer v mejah v pritožbi zoper sodbo navedenih razlogov.

6. V skladu s prvim odstavkom 247. člena ZPP je lahko izvedenec izločen iz istih razlogov, kot je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik. Tožnica je v predlogih za izločitev izvedenca navajala več okoliščin, ki naj bi vzbujale dvom o nepristranskost izvedenca. Gre za izločitveni razlog po 6. točki prvega odstavka 70. člena ZPP. V skladu s prvim odstavkom 247. člena ZPP v zvezi s 6. točko 70. člena ZPP so izločitveni razlog zgolj tiste okoliščine, iz katerih izhaja izvedenčevo vnaprejšnje prepričanje o zadevi ali če njegovo ravnanje kaže na pristranski odnos do stranke. Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da razlogi, s katerimi je tožeča stranka utemeljevala predloge za izločitev izvedenca dr. D. D., niso utemeljeni. Naziv specializacije izvedenca (ortoped ali travmatolog) ni bistven, bistveno je, ali ima izvedenec ustrezno znanje za izdelavo konkretnega izvedenskega mnenja. Glede na to, da dr. D. D. že od leta 1995 dalje izvaja atroskopske operacije in to vsaj 200 na leto, je tudi pritožbeno sodišče prepričano, da ima ustrezno znanje za izdelavo izvedenskega mnenja v tej zadevi. Tožnica sama v nadzore in postopke, ki jih je sprožila njena pooblaščenka, ni vpletena. Razen tega nadzor ni bil opravljen nad delom konkretnega izvedenca, pač pa nad oddelkom bolnišnice, kje je zaposlen kot vodja. Nadzor nad ustanovo oziroma njenim oddelkom, pa ne utemeljuje izločitve zaposlenih v preiskovanem oddelku, saj se ne ugotavlja njihova osebna odgovornost, tudi ne odgovornost vodje oddelka. S kazensko ovadbo tožničina pooblaščenka ni bila uspešna. Izvedenec sam je tožnici pred pregledom pojasnil, da njena pooblaščenka zahteva njegovo izločitev ter predlagal, da pregleda ne opravi, tožnica pa je vztrajala, naj jo pregleda. Ne iz pisnega izvedenskega mnenja, ne iz zaslišanja izvedenca ne izhaja nobena okoliščina, ki bi vzbujala dvom v njegovo nepristranskost do tožnice. Vse ugotovitve izvedenca imajo namreč podlago v zdravstveni dokumentaciji in so strokovno argumentirane. Zakaj bi zahteva izvedenca, naj tožnica prinese zdravstveno dokumentacijo s seboj, kazala na njegovo pristranskost, ni jasno. Izvedenec se je s tožnico potem, ko mu je povedala za pomoto pri zapisu dneva in datuma pregleda, dogovoril za drug datum in pregled opravil. Komentiranje dela pooblaščenke tožnice v raznih drugih postopkih, ni izkazano. Sicer pa izražanje mnenj o pooblaščencu stranke, če ni hkrati izkazan negativni odnos do stranke same, ni razlog za izločitev izvedenca. Razlog za izločitev izvedenca tudi ni dejstvo, da je, čeprav mu je sodišče postavilo le vprašanja, ki se tičejo temelja vtoževane odškodninske odgovornosti, podal tudi mnenje o tem, kakšne bolečine, strah, nevšečnosti, skaženost itd. je tožnica utrpela ob padcu. Je pač naredil več, kot mu je naložilo sodišče.

7. Nezadovoljstvo stranke z izdelanim izvedenskim mnenjem ni razlog za izločitev izvedenca, pač pa lahko nezadovoljna stranka poda pripombe na izvedensko mnenje in uspe lahko tudi z zahtevo za postavitev drugega izvedenca. Sodni izvedenci so v skladu s prvim odstavkom 251. člena ZPP dolžni podati svoje mnenje vestno in v skladu s pravili znanosti in stroke. Sodišče mora najprej s postavljenim izvedencem razčistiti dvome in morebitna nasprotja v njegovem mnenju in šele, če oceni, da je mnenje protislovno, pomanjkljivo ali nepravilno in se pomanjkljivosti (nepravilnosti) ne da odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca, angažira drugega izvedenca (tretji odstavek 254. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je z zaslišanjem izvedenca natančno razčistilo vse nejasnosti, tako da dvoma v strokovnost in pravilnost njegovih ugotovitev ni. Zato je prvo sodišče ravnalo pravilno, ko je izpodbijano sodbo oprlo (tudi) na mnenje dr. P.

8. Pritožba očita tudi sodišču, da je nepristransko, ker ni izločilo izvedenca. Če želi s tem doseči izločitev sodeče sodnice, je zahteva glede na drugi odstavek 72. člena ZPP prepozna. Kršitev pravice do nepristranskega sodnika iz prvega odstavka 23. člena Ustave pa tudi ni podana. Za to kršitev sicer res zadostuje že dvom o nepristranskosti, vendar pa mora biti objektivno utemeljen. Če je glede na ugotovljene okoliščine primera možnost, da sodišče v zadevi ne bo odločalo nepristransko, tako majhna, da se v očeh razumnega posameznika kaže kot zanemarljiva, o objektivno utemeljenem dvomu o nepristranskosti sodnika ni mogoče govoriti.1 Glede na to, da je sodišče utemeljeno oprlo svojo odločitev na mnenje izvedenca P. in jasno ter pravilno obrazložilo zakaj, razlogov za objektivno utemeljen dvom v nepristranskost sodišča ni.

Glede odločitve, da ni podan temelj odškodninske odgovornosti

9. Prvo sodišče je pravilno povzelo nesistematične in nedosledne navedbe tožeče stranke in jih obravnavalo po sklopih. Glede na podano trditveno in dokazno podlago je pravilno in popolno ugotovilo za razsojo relevantno dejansko stanje ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

10. Kot prvo je tožeča stranka uveljavljala odškodnino zaradi (nespornega) dejstva, da se je med operacijo odlomil delček kirurškega inštrumenta. Z izvedencem in zaslišanjem dr. K. K. je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je odlomljeni del kovinskega podajalca šivov dolžine približno 1 cm in debeline približno 1 mm ostal v kosti v zgornjem delu desne nadlahtnice in da se ne premika. Ker je iz nerjavečega jekla krom kobalt, za tožnico ni škodljiv in ji ne more povzročati nobenih bolečin, niti zaradi zaostalega delčka v kosti niso zmanjšane njene življenjske aktivnosti. Zaključek, da ni dokazano, da so tožničine bolečine in omejena gibljivost desne rame posledica zaostalega kovinskega delca v kosti, je glede na ugotovitve dokaznega postopka pravilen. To pa pomeni, da škoda, ki jo zatrjuje tožnica, ni v vzročni zvezi z dejstvom, da je med operacijo odlomljen delček kovinskega podajalca šivov ostal v kosti.

11. Zaradi pomanjkanja vzročne zveze to, da zdravnik tožnici pred operacijo ni pojasnil, da lahko pride do poškodbe operacijskega pripomočka in da lahko odlomljen delček ostane v telesu tožnice, itak ni relevantno. Sicer pa pojasnilna dolžnost tudi ne seže tako daleč, da bi moral zdravnik pacientu pred operacijo pojasniti vse možne zaplete. Zdravnik mora pacienta poučiti o bistvenih vprašanjih, ki mu omogočajo, da spozna pomen svoje privolitve ter da ima dovolj podlage za odločitev z namenom, da ga morebitne škodljive posledice ne bi presenetile, ker z njimi ni računal. Opozorilo se mora nanašati na redna tveganja posameznega medicinskega posega, kamor spadajo tipična in statistično pogostejša tveganja ter tista redka tveganja predvidenega posega, ki lahko v primeru njihove realizacije tako ogrožajo pacientovo življenje in zdravje, da so primerljiva z naravnim potekom zdravljenja bolezni ali ga celo presegajo in bi lahko vplivala na pacientovo privolitev.2 Konkretiziranih trditev, da ni dobila takih informacij, tožnica tekom postopka na prvi stopnji ni podala. Da je bila pojasnilna dolžnost opravljena, pa izhaja iz prepričljive izpovedbe dr. K. K. in iz listin v spisu - izjav zdravnikov v prilogah B16, soglasja v prilogi B20, priloge B21.

12. Edina posledica delčka kovine v kosti tožnice je, da pri njej ni več mogoče opraviti preiskav z magnetno resonanco. Izvedenec in dr. K. K. sta oba pojasnila, da obstajajo tudi druge vrste preiskav, s katerimi se da enakovredno nadomestiti preiskavo z magnetno resonanco. Tožnica pa ni nikoli navedla nobene preiskave, ki jo je ali jo še bo potrebovala, pa se je, razen z magnetno resonanco, ne more narediti.

13. Sodišče je po prejemu izvedenskega mnenja dr. D. D. pravilno dopustilo, da je tožeča stranka lahko dopolnila trditveno podlago glede dejstev s strokovnega področja (gl. zapisnik o glavni obravnavi dne 12. 12. 2016, list. št. 177). Tožeča stranka je trditveno podlago dopolnila z navedbami, da operacija ni bila izvedena do konca, ker niso bile zašite vse štiri kite, ampak samo dve. Prepričljive so vse ugotovitve prvostopenjskega sodišča o tem, da je bila operacija opravljena do konca in sta bili obe poškodovani tetivi zašiti. Konkretnih pritožbenih navedb, ki bi izpodbijale te ugotovitve sodišča, ni. Pritožbeno sodišče se zato sklicuje na jasne in logične razloge prvostopenjskega sodišča, da protipravnost v smislu nedokončane operacije ni dokazana (točke 20 - vključno 28 obrazložitve izpodbijane sodbe).

14. Iz točke 23 obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je bila magnetna resonanca narejena. Višje sodišče soglaša s prvostopenjskim, da je izpovedba dr. K. K. prepričljiva. Izpovedal je, da so razen ultrazvoka opravili tudi magnetno resonančno slikanje, saj je bila tožnica vključena v študijo (list. št. 246 spisa), da je bila narejena magnetna resonanca, pa je bil eden od vključitvenih kriterijev v raziskavo in zatrdil je, da on ta izvid ima. Pojasnil je, da to, da je bila narejena magnetna resonanca v operacijskem zapisniku in odpustnem pismu ni napisano, ker magnetna resonanca ni bila narejena v Kliničnem centru (list. št. 253 in 254). To pojasni zakaj izvedenec dr. D. D. ni vedel, da je bila magnetna resonanca narejena. Da operacija ni bila izvedena pravilno, ker je dr. K. K. šele med njo ugotovil, da kita ni bila kvalitetna, izhaja šele iz pritožbenih navedb. Vendar pa pritožba niti ne zatrjuje, da bi bilo treba narediti operacijo drugače, ali pa se je sploh ne podstopiti, če bi bilo pred operacijo z magnetno resonanco ugotovljeno stanje tetiv tožnice. Tudi ni trditev o tem, kakšno večjo škodo od tiste, ki jo je utrpela zaradi poškodbe ob padcu, je tožnica utrpela oziroma trpi zaradi atroskopske operacije desnega ramena. Zato ni relevantno, da izvedenec ni videl izvida od pred artroskopijo opravljene preiskave z magnetno resonanco.

15. Že sodišče prve stopnje je tožeči stranki pravilno odgovorilo na trditve, da operacija njenega zdravstvenega stanja ni izboljšala. V primeru, ko škoda nastane v zvezi z opravljanjem dejavnosti v zdravstvu, gre za poslovno odškodninsko odgovornost (drugi odstavek 239. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Zdravnik oziroma zdravstvena ustanova, pri kateri zdravnik dela (174. člen OZ), ne odgovarja za uspeh operacije, saj med zdravstveno ustanovo in pacientom sklenjena podjemna pogodba (619. člen OZ) predstavlja obligacijo prizadevanja in ne obligacijo uspeha. Za uspeh z zahtevkom mora tožeča stranka dokazati, da je prišlo do kršitve pogodbene obveznosti zdravnika oziroma zdravstvene ustanove, katere posledica je pravno priznana škoda. Zdravstvena ustanova (oziroma zavarovalnica) pa mora, da se razbremeni odškodninske odgovornosti, dokazati, da je ravnala po pravilih profesionalne skrbnosti (drugi odstavek 6. člena OZ). Glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera tožeči stranki predpostavk poslovne odškodninske odgovornosti ni uspelo izkazati. Izvedenec je strokovno argumentirano pojasnil, da kljub lege artis izpeljani operaciji v določenem procentu (3 do 4%) pride do dodatne oziroma ponovne raztrganine, in sicer če so tetive degenerativno spremenjene. Iz zdravstvene dokumentacije tožnice pa izhaja, da ima degenerirane sklepe (list. št. 193 spisa). Višje sodišče pripominja, da šele v pritožbi tožnica trdi, da se ji je stanje celo poslabšalo. Ker gre za nedopustno pritožbeno novoto (337. člen ZPP), se o tej trditvi ne bo izrekalo.

16. Ker niso podane v pritožbi uveljavljane, ne kršitve, na katere je dolžno pritožbeno sodišče skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

17. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Nosi jih tožnica sama, ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP).

-------------------------------
1 Odločba US RS Up-502/14
2 Prim. odločbo VS RS II Ips 94/2015


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 6, 174, 239, 239/2, 619
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 70, 70/1, 70/1-6, 247, 247/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
09.05.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE3OTk0