VSL Sklep II Cp 2415/2017

Jedro

Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe o popravljanju nepopolnih vlog, se pritožba, ki ni podpisana s strani pritožnika, zavrže.

Povratnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej ugotavlja. Zato je na predlagateljici breme dokazovanja, da podpis na povratnici ni njen. Na njej je tudi breme dokazovanja, da je ona podpisala obe sporni pritožbi. Dokaznega bremena ni zmogla.

Izrek

Pritožbi se zavržeta.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 16. 12. 2016 odločilo o še nepravnomočnem delu predloga predlagateljice za ureditev razmerij med solastnicama stanovanjske hiše na parc. št. 1 k. o. X, nato pa sklep popravilo in dopolnilo s sklepom z dne 20. 6. 2017.

2. Zoper oba sklepa se je pritožila predlagateljica. Na pritožbo zoper popravni in dopolni sklep je nasprotna udeleženka odgovorila. Med drugim je navedla, da na pritožbi ne prepozna podpisa predlagateljice in izraža dvom, da je predlagateljica vlagateljica in podpisnica pritožbe. Tudi sin pritožnice navaja, da njegova mama ne podpisuje vlog in kot dokazilo vlaga njegov dopis. Zato predlaga ugotavljanje pristnosti podpisa predlagateljice na pritožbi.

3. Predlagateljica je odgovorila na odgovor nasprotne udeleženke na pritožbo, vendar v zvezi z dvomom nasprotne udeleženke v pristnost podpisa predlagateljice ni navedla nič.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Tretji odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku¹ (v nadaljevanju ZPP) določa, da je pritožba nepopolna, če v njej ni navedena odločba, zoper katero je vložena, ali če ni podpisana. Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe o popravljanju nepopolnih vlog (336. člen ZPP), pritožbo, ki ni podpisana s strani pritožnika, praviloma zavrže že sodišče prve stopnje (prvi odstavek 343. člena ZPP). Če prvostopenjsko sodišče tega ne stori, nedovoljeno pritožbo zavrže sodnik poročevalec (prvi odstavek 346. člena ZPP).

6. Glede na opozorilo v odgovoru na pritožbo je višje sodišče pregledalo podpise predlagateljice v spisu in jih primerjalo s podpisoma na obeh pritožbah. Podpisa na obeh pritožbah sta na pogled enaka, izpisana sta z malimi pisanimi črkami. Z malimi pisanimi črkami, vendar precej različnimi od tistih v pritožbah, je izpisan tudi podpis predlagateljice na predlogu z dne 10. 4. 2005, enako se je podpisala predlagateljica na narokih, ki so bili opravljeni v letu 2006, enak je tudi podpis na več vlogah, vloženih v prvih dveh letih teka tega postopka. Nato so podpisi predlagateljice večinoma izpisani z malimi tiskanimi črkami in postajajo na pogled okornejši. V zadnjih letih pa so podpisi predlagateljice na povratnicah, ki so v spisu, zelo okorni, izpisani so z velikimi tiskanimi črkami. Na nekaterih vlogah in na obeh spornih pritožbah pa je podpis predlagateljice izpisan z gladko izpisanimi (ne okornimi) malimi tiskanimi ali pisanimi črkami. Gre za že na prvi pogled različne podpise.

7. Na povratnici, ki potrjuje prejem sklepa z dne 26. 12. 2016, se je predlagateljica podpisala z velikimi tiskanimi črkami, in sicer 23. 1. 2017. Pritožba zoper navedeni sklep z dne 26. 1. 2017 pa je podpisana z malimi pisanimi črkami. Višje sodišče ugotavlja, da sta podpisa povsem različna. Enako velja za podpisa predlagateljice na povratnici, ki potrjuje prejem popravnega in dopolnilnega sklepa z dne 20. 1. 2017, ki je bil predlagateljici vročen 10. 7. 2017, pritožbo pa je vložila 17. 7. 2017. Na povratnici, ki potrjuje prejem sklepa o stroških z dne 13. 3. 2017, zoper katerega se predlagateljica ni pritožila, je enak podpis kot na ostalih povratnicah, ki dokazujejo vročitve predlagateljici v časovnem obdobju, ko naj bi podpisala tudi sporni pritožbi. Da se je na povratnice podpisovala predlagateljica sama, sodišče ne dvomi, saj na nobeni povratnici ni nobene pripombe vročevalca o nadomestni vročitvi in tudi predlagateljica ni nikoli trdila, da ni podpisala kakšne povratnice. Nasprotno.

8. Da bi razjasnilo razlike v podpisih predlagateljice, jo je sodišče povabilo na narok. Z velikimi tiskanimi črkami se je predlagateljica podpisala tudi na obe povratnici, ki dokazujeta prejem vabila na narok v tem pritožbenem postopku. Na naroku je predlagateljica zagotovila, da je tako obe vabili na narok, kot vse ostale povratnice v spisu, ki so podpisane z velikimi tiskanimi črkami, podpisala ona ter da je podpisala sama tudi obe pritožbi. Na naroku se je pritožnica petkrat podpisala z zelo velikimi, neenakomernimi in vijugastimi velikimi tiskanimi črkami. Razlike v podpisih je pojasnila s tem, da je njen podpis odvisen od trenutnega zdravstvenega stanja: stara je 93 let in je včasih v tako slabem stanju, da se niti podpisati ne more, zdravstveno stanje se ji v zadnjih mesecih rapidno slabša, zatrdila je, da je še poleti leta 2017 na morju preplavala vsak dan en kilometer in da se ji je zdravstveno stanje poslabšalo sedaj.

9. Sodišče pa ugotavlja, da se je že pred poletjem 2017 na povratnice podpisovala z velikimi tiskanimi črkami. Povratnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej ugotavlja (226. člen ZPP). Zato je na predlagateljici breme dokazovanja, da podpis na povratnici ni njen. Na njej je tudi breme dokazovanja, da je ona podpisala obe sporni pritožbi. Dokaznega bremena ni zmogla. Glede na očitno različnost podpisov na povratnicah in naroku s podpisi na pritožbah, sodišče predlagateljici ne verjame, da je pritožbi podpisala ona. Da ju je, bi lahko dokazala le z izvedencem, saj se glede na očitne razlike v podpisih predlagateljice na povratnicah, ki jih je podpisovala v istem časovnem obdobju kot sporni pritožbi ter glede na podpise predlagateljice na naroku samem, postavlja dvom v pristnost podpisov na pritožbah. Predlagateljici je bilo na naroku predočeno, da bo zaradi ugotavljanja istovetnosti podpisov na pritožbah treba angažirati izvedenca grafološke stroke. Vendar predujma za plačilo izvedenca ni plačala, zato dokaz z izvedencem ni bil izveden.

10. Ker predlagateljica ni dokazala, da sta podpisa na pritožbah njena, je višje sodišče na podlagi tretjega odstavka 343. člena in prvega odstavka 346. člena ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP pritožbo kot nepopolno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

11. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Stroške pritožbenega postopka je priglasila le predlagateljica, vendar nosi svoje stroške sama skladno s prvim odstavkom 35. člena ZNP.

-------------------------------
¹ ZPP se v nepravdnih postopkih uporablja skladno s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

Datum zadnje spremembe:

09.05.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 574/2011
• VSL sklep III Ip 1899/2013
• VDSS Sklep Psp 51/2020