VSL Sklep II Cp 2786/2017

Jedro

Nepravilno vročanje oziroma napake sodišča ne predstavljajo podlage (razloga) za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Upravičen vzrok, zaradi katerega stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, predstavlja tudi ravnanje tretje osebe, ki ga ni moč (pravno) pripisati stranki oziroma njeni (pravni) sferi. Sodišče prve stopnje je prezrlo, da je toženec utemeljeval predlog tudi s trditvami, da je tožnica odgovorna za njegovo nepravočasno oziroma zamujeno pravdno dejanje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I., III. in IV. točki izreka razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 8. 8. 2017:

- odločilo, da se toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vložen dne 22. 5. 2017, zavrne (I. točka izreka),

- odločilo, da se potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 2059/2016-II z dne 19. 12. 2016, s katerim je bilo določeno, da je ta postala pravnomočna in izvršljiva dne 23. 1. 2017, razveljavi (II. točka izreka),

- ugotovilo, da je postala zamudna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 2059/2016-II z dne 19. 12. 2016 pravnomočna in izvršljiva dne 12. 5. 2017 (III. točka izreka),

- zavrglo toženčevo dne 22. 5. 2017 vloženo pritožbo zoper zamudno sodbo (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep¹ se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni tako, da zavrže oziroma v celoti zavrne tožbeni zahtevek, oziroma da ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (vse s stroškovno posledico). Sodišče se ni z ničemer opredelilo do njegovih obširnih navedb, da je bil s strani tožnice naklepno izigran. Ni se opredelilo do njegovih navedb in listin, s katerimi je dokazoval, da je tožnica že pred vložitvijo tožbe vedela, da on v M. ne živi, ter da je vedela, da živi in deluje v T. Prav tako se ni opredelilo do njegovih navedb, da je tožnica ravnala naklepno in da je zasledovala cilj, da toženec tožbe in sodbe ne bo prejel. Poudarja, da je zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu ter navedel razloge, ki predstavljajo opravičljivo zamudo pravnega dejanja, ki se mu je pripetila kot stranki. Ni zatrjeval zgolj to, da je sodišče pri vročanju napravilo napako, ampak tudi, da je tretja oseba, to je tožnica, s tem, ko je tožbo načrtno vložila na napačen naslov, v nadaljevanju pa, ker je razpolagala s ključem poštnega nabiralnika, nanj naslovljeno pošto odtujila, povzročila, da je iz opravičljivega razloga zamudil rok. Z njegove strani podanih dokazov sodišče ni izvedlo. Slednje je odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje sprejelo preuranjeno, saj predlaganih dokazov ni izvajalo in ključnega razloga za utemeljenost predloga, to je goljufije s strani tožnice, sploh ni presojalo. Za zamudo roka ni odgovoren. Do tega je prišlo brez njegove krivde zaradi nepričakovanih in nepredvidljivih okoliščin, ki so bile z namenom goljufije zavestno prirejene s strani tretjih oseb in jih sam ni mogel predvideti, še manj preprečiti. Nepravilni in nezakoniti naj bi bili tudi III. in IV. točka izreka sklepa. Omenja, kaj naj bi sodišče navedlo v 7. točki obrazložitve. Sodišče govori oziroma presoja le okoliščine v zvezi z vročitvijo zamudne sodbe, medtem ko se o (ne)pravilnosti vročitve tožbe ne izjasni. Izpostavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje zmotno ugotovilo tudi iz razloga, ker je pri presoji vprašanja, kdaj je toženec zamudno sodbo prejel, zavrnilo z njegove strani predlagane listinske dokaze ter dokaze z zaslišanjem strank in prič.

3. Tožnica je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je kot razlog za zavrnitev toženčevega predloga za vrnitev v prejšnje stanje (v 5. točki obrazložitve) navedlo, da ga je slednji utemeljeval z okoliščino nepravilnega vročanja oziroma napake sodišča, v zvezi s katero je (nato) pravilno zaključilo, da ne predstavlja podlage (razloga) za ugoditev takemu predlogu. Iz toženčevega predloga za vrnitev v prejšnje stanje je razvidno, da je v tem oziru res zatrjeval, da vročanje ni bilo opravljeno po določbah ZPP.² A kot upravičeno poudarja v pritožbi, ni omenjal le tega. Iz omenjenega predloga je namreč razvidno, da je navajal tudi, da je tožnica, ki je dobro vedela, da na naslovu M. ne živi, ampak da dejansko prebiva na naslovu T., načrtno (namenoma) navedla naslov v M., ker naj bi vedela, da nobenega obvestila in sodnega pisanja ne bo prejel oziroma da ga ne bo prejel pravočasno. Poudaril je tudi, da je bil s tožničinim ravnanjem več kot očitno izigran. Toženec je torej hkrati navajal, dva sklopa dejstev, od katerih je eden predstavljal podlago „očitku“ nepravilnega postopanja sodišča prve stopnje, drugi pa tožnici (ki naj bi bila „odgovorna“ za nepravočasnost oziroma njegovo zamudo).

6. V skladu s 116. členom ZPP lahko upravičen vzrok, zaradi katerega stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, predstavlja tudi ravnanje tretje osebe, ki ga ni moč (pravno) pripisati stranki oziroma njeni (pravni) sferi.³ In takšno ravnanje tožnice (torej tretje osebe), katerega namen naj bi bil ravno to, da toženec obvestila oziroma sodnega pisanja⁴ ne bi prejel oziroma da ga ne bi prejel pravočasno, je (kot je bilo predhodno omenjeno) v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zatrjeval tudi toženec, hkrati pa podal tudi konkretne dokazne predloge. Do tega (na trditveni ravni) relevantnega sklopa se sodišče prve stopnje ni opredelilo oziroma ni presojalo utemeljenosti tovrstnih toženčevih navedb. Iz tega razloga⁵ je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep v odločitvi o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje (I. točka izreka), posledično pa tudi glede ugotovitve o datumu nastopa pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe z dne 19. 12. 2016 ter odločitve o zavrženju pritožbe zoper njo (III. in IV. točka izreka⁶), razveljaviti in zadevo v tem obsegu⁷ vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V njem naj se sodišče prve stopnje najprej opredeli do prej izpostavljenega toženčevega navajanja oziroma naj presodi njegovo utemeljenost.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev (3. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

-------------------------------
¹ Iz nadaljnje vsebine pritožbe je razvidno, da se toženec zoper odločitev o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 2059/2016 z dne 19. 12. 2016, s katerim je bilo določeno, da je ta postala pravnomočna in izvršljiva dne 23. 1. 2017 (II. točka izreka sklepa z dne 8. 8. 2017), ne pritožuje (saj navaja, da je sodišče prve stopnje s to razveljavitvijo postopalo pravilno in zakonito).
² Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
³ Gre predvsem za primere (nepravilnega) postopanja strankinega pooblaščenca (glej npr. VSL sklep II Cp 1128/2016 z dne 20. 4. 2016).
⁴ V ta okvir pa sodi tudi v predmetni zadevi vložena tožba.
⁵ Zaradi česar se to sodišče do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo.
⁶ Saj to odločanje (ugotavljanje) po naravi stvari sledi odločanju o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje oziroma je odvisno od vsebine odločitve, ki bo o njem sprejeta.
⁷ Glede odločitve sprejete v II. točki izreka izpodbijanega sklepa glej opombo št. 1 predmetne odločbe.

Datum zadnje spremembe:

09.05.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Ip 1832/2010
• VDSS sklep Pdp 335/2016
• VSL Sodba I Cp 402/2022