VSL Sklep II Cp 2483/2017

Jedro

Če je sporno, ali je nek podpis ponarejen, je praviloma treba pritegniti izvedenca grafologa. Potrebno je namreč specifično znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Če pa gre za tako očitno različne podpise, da je že na prvi pogled vidno, da sporni podpis ni od določene osebe, za ugotovitev tega dejstva ni potrebno posebno strokovno znanje, zato ni treba angažirati izvedenca grafološke stroke.

Napačna razlaga dokaznega bremena predstavlja zmotno uporabo materialnega prava. To kršitev pa praviloma odpravi višje sodišče samo. Ker gre za pritožbo zoper sklep, lahko to skladno s prvim odstavkom 366. člena ZPP stori brez naroka za glavno obravnavo, čeprav je treba ugotavljati dodatna dejstva. Sicer pa je glavna obravnava na pritožbeni stopnji namenjena načelu neposrednosti in izenačevanju spoznavnih situacij sodišča prve stopnje in pritožbenega sodišča ter zagotavljanju pravice do izjave. Ker je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja vpogledati le v listovno dokumentacijo, so spoznavne možnosti prvo in drugostopenjskega sodišča enake.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 30. 8. 2017 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba zoper sklep z dne 12. 6. 2017 se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je 12. 6. 2017 izdalo sklep, s katerim je zavrnilo ugovor dedinj z dne 18. 5. 2017, da Okrajno sodišče v Škofji Loki ni mednarodno pristojno za odločanje v tej zapuščinski zadevi. Zoper sklep se v roku 15 dni po prejemu noben udeleženec postopka ni pritožil in je 5. 7. 2017 postal pravnomočen.

2. 23. 8. 2017 je sodišče prejelo predlog dedinj M. M. in L. L. za vročitev navedenega sklepa in razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, ker da sklep ni bil vročen odvetniški pisarni, ki zastopa dedinji. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 30. 8. 2017 predlog dedinj za vročitev sklepa z dne 12. 6. 2017 in za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti zavrnilo.

3. Dedinji sta se v roku za pritožbo zoper drugo izdani sklep pritožili zoper oba sklepa.

4. V pritožbi zoper sklep z dne 12. 6. 2017 najprej navajata, da jima sklep ni bil nikdar pravilno vročen in sta se s sklepom seznanili šele ob vpogledu v spis 21. 8. 2017, zato je treba šteti pritožbo za pravočasno. V nadaljevanju obširno izpodbijata dejanske ugotovitve in materialnopravna stališča, na podlagi katerih je prvostopenjsko sodišče odločilo, da je pristojno za vodenje postopka v tej zadevi.

5. V pritožbi zoper sklep z dne 30. 8. 2017 dedinji navajata, da sklep primarno izpodbijata, ker sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza primerjave podpisa na vročilnici s podpisi na priloženih osebnih dokumentih. Uveljavljata kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče bi moralo določno navesti razloge za zavrnitev dokaznega predloga. Zgolj dejstvo, da naj sodišče ne bi razpolagalo z domnevno zahtevanim znanjem, za zadostno stopnjo obrazloženosti zavrnitve dokaznega predloga ne zadostuje. Ker pravdni postopek ne pozna dokaznih pravil, je mogoče dejstvo, da odvetniška pisarna ni prejela sodnega pisanja, dokazovati tudi na drug način in ne samo z izvedencem grafološke stroke. Sodišče bi moralo predlagani dokaz izvesti, nato pa odločiti, ali gre šteti trditve dedinj za dokazane ali ne. Ni res, da lahko stranka skladno s sodno prakso javno listino izpodbija le tako, da predlaga postavitev izvedenca grafološke stroke. Treba je presojati vsak primer posebej in upoštevati vse relevantne konkretne okoliščine. V nekaterih primerih zadostuje, da sodišče samo opravi primerjavo podpisov. Ker je vidna očitna razlika med podpisi na osebnih dokumentih, ki so bili vloženi v spis, in podpisom na vročilnici ter glede na takojšen odziv pooblaščenca dedinj z vlogo z dne 22. 8. 2017, je treba šteti, da sta dedinji podali konkretizirane in dokazno podprte navedbe, ki omogočajo zaključek o utemeljenosti zahteve za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti. Sodišče se do navedb dedinj ni opredelilo oziroma ni izvedlo ustreznega postopka, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti relevantno dejansko stanje. Izpodbijani sklep je torej nepravilen in nezakonit, zato predlagata višjemu sodišču, da ugodi predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti, podredno pa naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

6. Dedič D. D. je na pritožbi odgovoril. Navaja, da je pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora pristojnosti prepozna in naj jo višje sodišče zavrže. Pritožbo zoper sklep z dne 30. 8. 2017 pa naj kot neutemeljeno zavrne, saj je presoja prvostopenjskega sodišča, da dedinji v svojem predlogu nista zadostili dokaznemu bremenu, pravilna. Sodna praksa se je že večkrat izrekla o tem, da sodišče ne razpolaga z ustreznim znanjem za primerjavo in presojo identitete podpisov. Stranka, ki želi ovreči domnevo vročitve, to praviloma lahko stori le z dokazovanjem z izvedencem grafologom. Sodišče lahko samo opravi primerjavo podpisov le, če stranka navede še druge okoliščine, ki bi mogle utemeljevati trditev o nepristnosti podpisa. Zgolj kopije osebnih dokumentov pa te dodatne zahteve o navedbi drugih okoliščin ne izpolnjujejo.

7. Pritožba zoper sklep z dne 30. 8. 2017 ni utemeljena, pritožba zoper sklep z dne 12. 6. 2017 pa ni dovoljena.

Glede sklepa z dne 30. 8. 2017

8. Odločitev o zavrnitvi predloga pritožnic za vročitev sklepa o zavrnitvi ugovora pristojnosti in za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa z dne 12. 6. 2017 na podlagi drugega odstavka 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je pravilna, vendar iz drugih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje.

9. Kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, je k sklepu z dne 12. 6. 2017 pripeta podpisana povratnica, ki kot javna listina dokazuje (224. člen ZPP), da je bil sklep 16. 6. 2017 vročen odvetniški družbi, ki zastopa pritožnici. Mateialnopravno pravilno je tudi razlogovanje sodišča, da lahko to domnevo izpodbijeta, vendar je dokazni standard izpodbijanja javne listine visok. Prav pa ima pritožba, da v ZPP dokazna pravila niso predpisana in lahko stranka pravno relevantna dejstva dokazuje na različne načine. Če je sporno, ali je nek podpis ponarejen, je praviloma treba pritegniti izvedenca grafologa. Potrebno je namreč specifično znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Če pa gre za tako očitno različne podpise, da je že na prvi pogled vidno, da sporni podpis ni od določene osebe, za ugotovitev tega dejstva ni potrebno posebno strokovno znanje, zato ni treba angažirati izvedenca grafološke stroke.

10. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj ni izvedlo predlaganega dokaza - primerjave podpisa na povratnici, ki potrjuje, da je odvetniška družba, ki sta jo pooblastili dedinji, 16. 6. 2017 prejela sklep z dne 12. 6. 2017, s podpisi na osebnih dokumentih zaposlenih v tej družbi in zaposlenih v partnerski odvetniški družbi. Očitki o neobrazloženosti sklepa in kršitvi pravice do izjave po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zato niso utemeljeni. Napačna razlaga dokaznega bremena predstavlja zmotno uporabo materialnega prava (341. člen ZPP). To kršitev pa praviloma odpravi višje sodišče samo (355. člen ZPP). Ker gre za pritožbo zoper sklep, lahko to skladno s prvim odstavkom 366. člena ZPP stori brez naroka za glavno obravnavo, čeprav je treba ugotavljati dodatna dejstva. Sicer pa je glavna obravnava na pritožbeni stopnji namenjena načelu neposrednosti in izenačevanju spoznavnih situacij sodišča prve stopnje in pritožbenega sodišča ter zagotavljanju pravice do izjave.¹ Ker je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja vpogledati le v listovno dokumentacijo, so spoznavne možnosti prvo in drugostopenjskega sodišča enake. Udeleženci postopka pa so imeli vsi enake možnosti podati izjave glede dejstev, relevantnih za odločitev o tem, ali je bila opravljena vročitev sklepa z dne 12. 6. 2017 odvetniški družbi A.

11. Že na prvi pogled je vidno, da podpis na sporni povratnici ni enak nobenemu od podpisov na dokumentih, ki sta jih v dokaz svojih trditev, da nihče od zaposlenih v pooblaščeni odvetniški družbi in partnerski odvetniški družbi, ni podpisal te povratnice, predložili pritožnici. Vendar pa je dedič D. D. opozoril, da prejem pošte za odvetniško družbo običajno podpisuje administracija, ne pa odvetniki. Pritožnici na to navedbo nista odgovorili. Sodišče ugotavlja, da je v spisu več kot deset povratnic, ki dokazujejo vročitev Odvetniški družbi A. Na povratnicah so različni podpisi, za večino lahko sodišče z gotovostjo ugotovi, da to niso podpisi, ki so na dokumentih, katere sta predložili pritožnici. Ker razen za povratnico, podpisano 16. 6. 2017, pritožnici ne trdita, da sodna pisanja niso bila vročena Odvetniški družbi A., predloženi podpisi ne morejo dokazati, da vročitev odvetniški družbi ni bila opravljena. Očitno enak podpis kot na povratnici z dne 16. 6. 2017, je tudi na povratnici z datumom 21. 3. 2017, ki dokazuje vročitev dopisa z dne 20. 3. 2017 s prilogo - pripravljalno vlogo dediča D. D. z dne 17. 3. 2017. Da te vloge odvetniška družba ni prejela, dedinji ne zatrjujeta.

12. Pritožnicama tako ni uspelo dokazati, da pooblaščena odvetniška družba sklepa z dne 12. 6. 2017 ni prejela. Glede na to je odločitev, da se njun predlog za vročitev sklepa z dne 12. 6. 2017 in razveljavitev potrdila o pravnomočnosti zavrne, materialnopravno pravilna. Tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP,² sodišče prve stopnje ni zagrešilo. Zato je treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP in 163. členom Zakona o dedovanju - ZD).

O pritožbi zoper sklep z dne 12. 6. 2017

13. Sklep je bil pooblaščencu pritožnic, kot je obrazloženo predhodno, vročen 16. 6. 2017 in se je pritožbeni rok 15 dni iztekel na ponedeljek 3. 7. 2017. Dne 5. 9. 2017 vložena pritožba je torej prepozna in jo je višje sodišče na podlagi določb 343. in 346. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD zavrglo.

-------------------------------
¹ Prim. odločbo VS RS III Ips 108/2016.
² ZPP se v zapuščinskem postopku uporablja skladno s 163. členom Zakona o dedovanju.

Datum zadnje spremembe:

09.05.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II DoR 210/2021
• VSL sklep I Cp 578/2014
• Sklep II Ips 322/2007