VSL Sklep II Cp 2520/2017

Jedro

V obravnavani zadevi je odločilno, ali je terjatev tožeče stranke (gospodarske družbe) do toženca nastala v zvezi z opravljanjem toženčeve podjetniške dejavnosti, ali zaradi zadovoljevanja njegovih osebnih potreb. Ker je toženčeva terjatev nastala v sferi njegovega delovanja kot gospodarskega subjekta, je treba spor obravnavati kot gospodarski spor.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da v tej zadevi ni stvarno pristojno za odločanje.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku.¹ Navaja, da je A. A. v postopku priglasil stransko intervencijo. Intevenientu je tožeča stranka delno odstopila svojo terjatev. Meni, da ne gre za gospodarski postopek. Relevanten je nastanek najemnega razmerja med strankama v letu 2004, iz katerega izhaja sporni znesek. Ni razumljivo, za kakšno dejavnost bi toženec, kot gostinec potreboval prostore za poslovno dejavnost, ki v pogodbi ni bila določena. Najemodajalec je fizična oseba, to je stranski intervenient.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče mora po uradni dolžnosti takoj po prejemu tožbe preveriti, ali in v kakšni sestavi je pristojno. Pristojnost presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (17. člen ZPP).

5. Po določbi 481. člena ZPP veljajo pravila v gospodarskih sporih, v katerih je vsaka od strank katera od navedenih oseb: gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. Za samostojne podjetnike pa velja, da gre za gospodarski spor le v tistih primerih, ko gre za spore iz medsebojnih pravnih razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov, izvirajoč iz njihove pridobitne dejavnosti in za spore iz pravnih razmerij nastalih med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in osebami iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, kar je pritožniku pojasnilo že sodišče prve stopnje.

6. V obravnavani zadevi je odločilno, ali je terjatev tožeče stranke do toženca nastala v zvezi z opravljanjem toženčeve podjetniške dejavnosti, ali zaradi zadovoljevanja njegovih osebnih potreb.

7. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, tudi na podlagi navedb, ki jih je tožeča stranka podala v pripravljalnih vlogah, sta bili med pravdnima strankama sklenjeni najemni pogodbi v zvezi z opravljanjem pridobitne dejavnosti toženca, kot samostojnega podjetnika. Toženčeva terjatev je torej nastala v sferi njegovega delovanja kot gospodarskega subjekta, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je treba spor obravnavati kot gospodarski spor.

8. Sodišče izda odločbo glede na dejansko stanje ob njeni izdaji, saj odloča o obstoječih pravnih in dejanskih razmerij, in ne o bodočih. Zato pritožbeno sodišče ni upoštevalo v pritožbi zatrjevane priglašene stranske intervencije in zatrjevanega delnega odstopa terjatve stranskemu intervenientu. ki naj bi nastala po izdaji odločbe. Če pa je do delnega odstopa terjatve prišlo pred izdajo odločbe, pa gre za pritožbene novote, ki so pritožbeno prav tako neupoštevne.

9. Za konkretno zadevo torej veljajo pravila o gospodarskih sporih, zato je v skladu s 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP podana pristojnost okrožnega sodišča.

10. Ker pritožbeni razlogi niso podani, in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

-------------------------------
¹ V nadaljevanju ZPP.

Datum zadnje spremembe:

09.05.2018

Podobni dokumenti:

• VSK Sklep I Cp 44/2019
• VSL sklep Rg 435/2015
• VSL sklep Rg 40112/2014