VSL Sodba I Cp 2759/2017

Jedro

Prvi toženec je v celoti plačal opravljena dela na podlagi sklenjene podjemne pogodbe, katere nosilec je bil tožnik.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 57695/2016 z dne 2. 6. 2016 razveljavilo v 1. in 3. točki izreka v delu, v katerem je bilo tožencema naloženo, da sta dolžna tožniku v roku 8 dni plačati glavnico v znesku 1.724,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 2. 2016 dalje do plačila ter v delu, v katerem je bilo tožencema naloženo, da tožniku povrneta stroške v znesku 158,00 EUR (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženima strankama povrniti njune pravdne stroške v znesku 1.041,86 EUR, v roku 8 dni od prejema te sodbe, da ne bo izvršbe.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Podrejeno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje. Sodišče prve stopnje je zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni izvedlo dokaza z izvedencem gradbene stroke, s katerim bi bilo moč ugotoviti, koliko so bila vredna dela, ki jih je opravil L., koliko dela, ki jih je opravil minerc, koliko dela, ki jih je opravil P. in koliko dela, ki jih je opravil tožnik. Cena del je bila določena okvirno, zaradi česar ni mogoč zaključek sodišča, da je bil dogovor o ceni v višini 6.000,00 EUR do 7.000,00 EUR. Izvedenec gradbene stroke bi lahko edini ugotovil, koliko dela je bilo potrebnega za izkop hiše, prav tako bi ta dela lahko ocenil in podal zaključek, da se na takšnem zahtevnem terenu za ceno 6.000,00 do 7.000,00 EUR del ne bi moglo opraviti. Tožnik opozarja tudi na različne izpovedbe prvega toženca, ki je v odgovoru na opomin navedel, da je plačal 2.500,00 in 8.000,00 EUR, morda še več, v ugovoru zoper sklep o izvršbi je navedel, da naj bi plačal 12.000,00 EUR, zaslišan kot stranka pa je prvič prepozno navedel, da je pred sklenitvijo posla s tožnikom razpolagal s ponudbami okoli 10.000 in 9.300 EUR, pri čemer ponudb drugih ponudnikov ni predložil. Nikakor ni obstajal dogovor, da dela ne bodo presegla 10.000,00 EUR. Dogovorjeno je bilo, da bo tožnik izvedel zasip jame in kasneje še druga dela in ker jih ni bilo, je tožnik pozval toženca k plačilu storitev in račun izstavil takoj potem, ko je ugotovil, da je storitve za toženca v celoti opravil oz. da zanju ne bo več delal. Noben predpis ne določa, v kakšnem roku je treba izdati račun. Vtoževani račun je natančno specificiran in obrazložen, dobavnice za predmetni postopek sploh niso pomembne, nenazadnje toženca nista zanikala, da naj nasutja peska ne bi bilo izvedenega, le v dopisu z dne 25. 5. 2015 toženec navaja, da naj nasip ne bi bil kvalitetno izveden, vendar pa ga k odpravi napak nikoli ni pozval. Glede na to, da je ta dela opravil tožnik, ne pa L. in P., je tožnik do tega plačila upravičen. Tožnik opozarja na kršitev določb pravdnega postopka in posledično nepravilno ugotovljeno dejansko stanje tudi zato, ker sodišče ni izvedlo s strani tožnika predlaganega dokaza - pribave izpiskov iz osebnih računov toženih strank, neizvedbe tega dokaza tudi ni z ničemer obrazložilo. Toženca dogovor o fiksni ceni zatrjujeta prepozno.

3. Tožena stranka na pritožbo tožeče stranke ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem je mogoče izpodbijati sodbo le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pravdni stranki sklenili podjemno pogodbo za izvedbo zemeljskih del z gradbenimi stroji, brez nadaljnje gradbe. V dogovorjena dela je bila zajeta tudi storitev z nasutjem tampona s finim planiranjem, ki jo je izvedel tožnik skupaj z delavcem M. T., plačilo katere vtožuje tožnik v tej pravdi v višini 1.724,62 EUR. Tožnik je za izvedbo prevzetega posla angažiral tudi podizvajalce L. in P. in minerja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da je prvi toženec s plačilom zneskov 8.000,00 EUR in 2.500,00 EUR v celoti plačal opravljena dela na podlagi sklenjene podjemne pogodbe, katere nosilec je bil tožnik.

7. Pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je zavrnilo dokaz s postavitvijo izvedenca gradbene stroke, je neutemeljena, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da je pravni posel, ki sta ga pravdni stranki sklenili, zaobsegal tudi opravilo nasutja in finega tamponiranja izkopne jame. Ker med pravdnima strankama po izkopu jame, miniranju in odvozu materiala, ni prišlo do sklenitve naknadnega dogovora o nasutju jame in finem tamponiranju jame, kot je trdil tožnik, izvedba dokaza z izvedencem gradbene stroke, na podlagi katerega bi sodišče ugotavljalo vrednosti posameznih opravljenih del, ni relevantna, saj je bilo v plačilu za vtoževano storitev tožnika že zajeto tudi plačilo za vtoževano storitev.

8. S pritožbeno navedbo, da med pravdnima strankama ni obstajal dogovor, da cena del ne bo presegla 10.000,00 EUR ter da je obstajal dogovor o okvirni ceni med 6.000 do 7.000 EUR, pritožnik izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar v sporu majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (458. člen ZPP), poleg tega pa med pravdnima strankama v postopku tudi sicer ni bilo sporno, da je prvi toženec tožniku za opravljena dela plačal znesek 10.500,00 EUR.

9. V sporu majhne vrednosti mora stranka v skladu s 451. členom ZPP vsa dejstva in dokaze predlagati že v tožbi. Dokaz z vpogledom in pribavo izpiskov iz osebnih računov toženih strank je tožnik predlagal šele v prvi pripravljalni vlogi (list. št. 34), zato sodišče prve stopnje tega dokaza kot prepoznega ni smelo izvesti. Posledično pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka zaradi neizvedbe tega dokaza ni utemeljen.

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom odločilo, da je dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

12. V sporu majhne vrednosti je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala višja sodnica posameznica.

Datum zadnje spremembe:

09.05.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 277/2014
• VSC Sodba Cp 152/2023
• VSL sodba I Cp 2755/2014