VSL Sklep I Cp 1736/2017

Jedro

Za zaključek o zadnji mirni posesti zadošča ugotovitev, da je predlagatelj neovirano užival zemljišče do ograje oz. je bila posest mirna, to je, da sta stanje oba mejaša videla in ga upoštevala.

Zmotno je stališče, da bi morala biti posest dobroverna, saj se kvalificirana posest ne zahteva.

Zgolj najdba mejnika ne potrjuje dejstev glede uživanja nepremičnin, zadnje mirne posesti ali poteka meje.

Potek meje po podatkih katastra ni odločilen, če meja ni dokončno urejena in se ureja v sodnem postopku.

Izrek

I. Pritožbi prvega in drugega nasprotnega udeleženca se delno ugodi in se izrek izpodbijanega sklepa v 2. točki spremeni tako, da se glasi: „Del meje med parcelo št. ..., last A. d. o. o. in mejno parcelo št. ..., last B. d. o. o., ki se na severu v tromeji dotika parcele št. ..., last C. in na jugu parcele ..., last Č. d. d., se določi tako, da poteka od točke D (večmeja parcel ...) do točke E (tromeja parcel ..., železni klin zabit v severno steno obstoječe betonske ograje), kot je razvidno iz skice terenske meritve F. F. z dne 5. 5. 2017, ki je sestavni del sklepa.

II. Sicer se pritožba prvega in drugega nasprotnega udeleženca in tretje nasprotne udeleženke v celoti zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Nasprotni udeleženci sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka določilo mejo med spornimi parcelami tako, da del meje¹ poteka od točke A (tromeja parcel ..., obstoječ železni klin) do točke B (mejnik s kovinskim sidrom ob stebru ograje), nato pa v ravni liniji preko točke C (tromeja parcel ...) do točke D (večmeja parcel ...), v 2. točki izreka pa del meje² poteka od točke D do točke E (tromeja parcel ..., železni klin zabit v severno steno obstoječe betonske ograje) in da je skica terenske meritve izvedenca F. F. z dne 5. 5. 2017 sestavni del tega sklepa. Ugotovilo je, da velikost mejnega spornega prostora znaša v enem delu 95 m2, v drugem delu pa 65 m2 in da vrednost spornega mejnega prostora presega 4.000,00 EUR (3. točka izreka). Odločilo je še, da vsaka udeleženka nosi svoje stroške postopka in da bo o skupnih stroških sodišče odločilo s posebnim sklepom (4. točka izreka).

2. Prvi in drugi udeleženec v skupni pritožbi uvodoma opozarjata na nepravilen izrek, kjer so v 2. točki zamešani identifikacijski znaki nepremičnin. Prvi nasprotni udeleženec je lastnik nepremičnine parc. št. ... in ne predlagatelj, predlagatelj pa je lastnik nepremičnine parc. št. ... in ne drugi nasprotni udeleženec. V 2. točki izreka tudi ni navedeno, v kateri katastrski občini se sporne nepremičnine nahajajo. Nadalje trdi, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in je posledično prišlo do bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Ko je prvi udeleženec leta 2003 kupil nepremičnino parc. št. ... k.o. ..., ni bilo postavljene nobene žičnate ograje na meji med parcelama ... in ..., kot trdi predlagatelj. Še manj je ta ograja obstajala že vse od leta 1999 ali celo od leta 1974 dalje. Predlagatelj je ograjo samovoljno in nedobroverno postavil leta 2006 na zemljišču v lasti drugega nasprotnega udeleženca brez kakršnekoli pravne podlage ali soglasja drugega nasprotnega udeleženca. V kupoprodajni pogodbi je izrecno navedena površina zemljišča parc. št. ..., in sicer 1207 m2, ki se ne spreminja in je tudi sedaj enaka. Ni jasno, od kod sodišču podlaga za trditev v izpodbijanem sklepu, da naj bi bila sporna ograja postavljena že leta 1974, če poslovna stavba predlagatelja na naslovu ... niti še ni bila zgrajena, ampak je bila šele leta 1980. Sodišče se v obrazložitvi tudi ni opredelilo do dejstva, da satelitskih anten predlagatelja v tej obliki in v takem številu leta 2004 sploh še ni bilo. Sodišče nadalje neopravičeno ocenjuje služnostno pogodbo kot nično oziroma fiktivno. Gre za realno pogodbo, ki je živela. Na podlagi te pogodbe je bilo pridobljeno bančno posojilo ter vsa upravna dovoljenja. Služnost se je izvrševala, nikakor pa se ne bi mogla, če bi bila sporna ograja postavljena. Služnost je bila živa še v letu 2005. Zadnja mirna posest predlagatelja je obsegala zemljišče približno štiri metre od fasade stavbe, saj sta prvi in drugi nasprotni udeleženec takoj, ko sta izvedela za postavitev ograje, predlagatelja ves čas opozarjala, da ograja ni postavljena na dejanski mejni črti. Ker se predlagatelj na opozorila ni odzival, je bil drugi nasprotni udeleženec prisiljen poleti 2007 naročiti postopek obnove oziroma ureditve meje pri geodetskem podjetju. Mejna obravnava dne 29. 10. 2007 je potrdila, da je predlagatelj ograjo samovoljno postavil na zemljišče v lasti prvega nasprotnega udeleženca. Glede na zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče storilo tudi bistveno kršitev določb postopka po 2. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, koliko časa naj bi trajala zadnja mirna posest. Naslovno sodišče ni upoštevalo, da je treba ugotoviti položaj, kakršen je bil med strankama, preden je meja postala sporna in da starejše posestno stanje pri tej ugotovitvi ne igra vloge. Sodišče bi moralo ugotoviti tudi dobrovernost posesti. Zmotno je uporabljeno materialno pravo, saj bi sodišče moralo presojati vsa razmerja med strankami tega postopka izključno v času, ko so bile vse stranke lastniki nepremičnin, med katerimi je spor o meji.

3. Tretja nasprotna udeleženka sodišču očita kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ima sklep takšne pomanjkljivosti, da se ne da preizkusiti, ker je njegov izrek nerazumljiv in nasprotuje samemu sebi in razlogom sklepa oziroma v njen niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Oba nasprotna udeleženca sta uveljavljala relativno bistveno kršitev določb postopka, saj je predlagatelj do konca prvega naroka za glavno obravnavo določno postavil le predlog za zaslišanje prič G. G. in H. H., drugih dokazov pa ni predlagal. Sodišče je prepozno predlagane priče, ki so bile predlagane šele v ponovljenem postopku, kljub prekluziji zaslišalo. O tem ni zavzelo nobenega stališča. Tudi dejansko stanje je zmotno ugotovljeno. V postopku za ureditev meje, ki pa je bila že urejena, je bil mejnik jasno in je jasno označeval katastrsko mejo. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je zakoniti zastopnik predlagatelja zaslišan izpovedal, da se zaradi denacionalizacijskega postopka, ki je tekel zaradi parcel, ki so v lasti tretje nasprotne udeleženke in mejijo na parcele predlagatelja, ni dalo nič urediti. To pomeni, da se je dobro zavedal, da se v času denacionalizacijskega postopka ne more in ne sme kakorkoli posegati v lastninsko pravico oziroma v parcele, ki so predmet denacionalizacijskega postopka. Zmotno je bilo uporabljeno materialno pravo, ker je bilo na kraju samem ugotovljeno, da je katastrska meja zakoličena in da je šlo zgolj za evidentiranje že prej urejene meje. Zmotna je tudi ugotovitev, da tretja nasprotna udeleženka ni storila nič in naj bi celo v letu 2010 v času asfaltiranja pozvalo predlagatelja na odstranitev ograje. Sodišče pri tem spregleda, da je predlagatelj vložil predlog za določitev meje leta 2009 in da je tretja nasprotna udeleženka v sodnem postopku ugovarjala poteku meje. Navedbe sodišča prve stopnje, da najdba mejnika med parcelami ni merodajna za potek meje in je v nasprotju z normalnim dojemanjem parcelacije, saj bi to pomenilo, da si lahko vsak zagradi del zemljišča, ki ni njegovo, ga uživa in trdi, da je s tem meja določena. Dejstvo je, da predlagatelj ni dokazal zadnje mirne posesti in da je dobro vedel, kje se nahajajo mejniki, pa tudi, da ne sme posegati v zemljišče, ki je v denacionalizacijskem postopku.

4. Predlagatelj na pritožbi ni odgovoril.

5. Pritožba prvega in drugega udeleženca je delno utemeljena, pritožba tretje udeleženke pa ni utemeljena.

K pritožbi prvega in drugega nasprotnega udeleženca:

6. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnika utemeljeno opozarjata, da je sodišče v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa „zamešalo“ identifikacijske znake nepremičnin in lastništvo le teh. S tem smiselno uveljavljata bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa jo lahko v okoliščinah konkretnega primera (ko ni dvoma, med katerimi parcelami se meja določa in kdo je lastnik teh parcel) pritožbeno sodišče samo odpravi na podlagi prvega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). V tem delu je zato pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijani 2. točki izreka ustrezno³ spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

7. Ostale pritožbene navedbe, ki izpodbijajo dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je mejo med spornimi parcelami določilo po kriteriju zadnje mirne posesti (četrti odstavek 77. člena Stvarnopravnega zakonika), pa so neutemeljene. Sodišče prve stopnje se je pravilno osredotočilo na vprašanje, ali je bila sporna meja med parcelami udeležencev tega postopka v naravi določena z žično ograjo in zabetoniranimi nosilci te ograje že najmanj od leta 1999⁴, kot to trdi predlagatelj, ali pa je bila ograja postavljena šele leta 2006, kot to trdita prvi in drugi nasprotni udeleženec⁵. Sodišče je v zvezi s tem zaslišalo številne priče, ki so praktično vse⁶ potrdile, da je bila ograja postavljena že pred letom 1999, to je pred tem, ko je predlagatelj kupil sporne parcele. Pritožba dokazne ocene, ki temelji tudi na orto foto posnetkih in ogledu, konkretizirano ne izpodbija, ampak le vztraja pri stališču, da v letu 2003 ograje ni bilo in da jo je predlagatelj samovoljno in nedobroverno postavil leta 2006. S takimi pritožbenimi navedbami pritožnika ne moreta vzbuditi dvoma o pravilnosti dejanskih zaključkov, na katerih temelji izpodbijani sklep, zato teh ni treba ponavljati ali dopolnjevati.

8. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče neupravičeno ocenilo služnostno pogodbo, za katero je predlagatelj trdil, da je bila sklenjena le za potrebe pridobitve kredita, za nično. Sodišče služnostne pogodbe ni ocenjevalo, ampak je v 10. točki obrazložitve le povzelo izpovedbo zakonitega zastopnika predlagatelja (list. št. 84).

9. Odločitev sodišča prve stopnje je tudi materialnopravno pravilna. Za zaključek o zadnji mirni posesti zadošča ugotovitev, da je predlagatelj neovirano užival zemljišče do ograje oziroma, da je bila posest mirna, to je, da sta stanje oba mejaša videla in ga upoštevala. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi morala biti posest dobroverna, saj se kvalificirana posest ne zahteva. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da iz sklepa ni mogoče ugotoviti, koliko časa naj bi trajala zadnja mirna posest, saj nasprotno izhaja iz 22. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ker je bilo v postopku prepričljivo ugotovljeno, da je ograja stala že pred letom 1999, pritožnika pa tega nista uspela izpodbiti, ne moreta uspeti s pritožbeno trditvijo, da je imel prvi nasprotni udeleženec zadnjo mirno posest, če ta temelji na izhodišču, da je bila ograja postavljena šele leta 2006.

10. Ker ostali pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnost, je pritožbeno sodišče pritožbo prvega in drugega nasprotnega udeleženca v preostalem delu zavrnilo in odločitev sodišča v izpodbijanem in nespremenjenem delu 2. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

K pritožbi tretje nasprotne udeleženke:

11. Najprej je treba zavrniti pavšalen pritožbeni očitek, da se sklepa ne da preizkusiti, ker je izrek nerazumljiv in nasprotuje samemu sebi in razlogom sklepa oziroma v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Na pravni položaj tretje nasprotne udeleženke se nanaša le odločitev, ki je vsebovana v 1. točki izreka. V tem delu⁷ je izrek razumljiv, v obrazložitvi sklepa pa so navedena vsi odločilni razlogi, ki omogočajo njegov preizkus.

12. Pritožnica neutemeljeno uveljavlja relativno bistveno kršitev pravil postopka, ker naj bi sodišče izvedlo prepozno predlagane dokaze. Najprej ni res, da je predlagatelj pravočasno (po mnenju pritožbe do konca prvega naroka za glavno obravnavo) predlagal le zaslišanje prič G. G. in H. H., saj nasprotno izhaja že iz predloga za ureditev meje, kjer je bilo poleg drugih številnih dokazov predlagano tudi zaslišanje prič I. I. in J. J. Pritožnica bi morala konkretno navesti, katere priče so bile prepozno predlagane, pa jih je sodišče kljub temu zaslišalo in ne more le na splošno zatrditi, da je predlagatelj vse dokaze, razen že omenjenih prič, predlagal šele v ponovljenem postopku⁸ in da je zaslišanje številnih prič postopek nedvomno podaljšalo.

13. Tudi glede poteka meje med parcelo predlagatelja (...) in mejnima parcelama tretje nasprotne udeleženke (... in ...) je dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Pritožnica dokaznih zaključkov sodišča prve stopnje ne more izpodbiti le z vztrajanjem, da je predlagatelj ograjo postavil leta 2006. Da najdba mejnika še ne potrjuje uživanja nepremičnin, zadnje mirne posesti ali poteka meje, je pritožnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

14. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava, ker naj sodišče ne bi upoštevalo, da je območna Geodetska uprava 28. 10. 2008 prejela zahtevo za evidentiranje urejene meje parcele št. ... s sosednjimi parcelami in da je bilo na kraju samem ugotovljeno, da je katastrska meja v naravi zakoličena. Potek meje po podatkih katastra ni odločilen, če meja ni dokončno urejena, kar v obravnavanem primeru ni bila, zato se ureja v sodnem postopku.

15. Glede na navedeno in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in sklep v izpodbijani 1. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

16. Izrek o pritožbenih stroških temelji na 165. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Pritožbeni stroški niso skupni stroški, zato jih morajo kriti udeleženci sami (35. člen ZNP).

-------------------------------
¹ Med parcelo ... v lasti predlagatelja in mejnima parcelama ... in ..., obe last tretje nasprotne udeleženke, vse k. o. ...
² Med parcelama ... v lasti predlagatelja in parcelo ... v lasti prvega nasprotnega udeleženca.
³ Pri tem je ohranilo nekoliko okoren način oblikovanja izreka, ki ga je izbralo sodišče prve stopnje.
⁴ Predlagatelj je s pogodbo z dne 9. 6. 1999 kupil parcele št. ... in ..., vse k.o. ..., od prodajalca K. d. o. o. (priloga A7).
⁵ Pravni prednik prvega nasprotnega udeleženca je parcelo št. ... k.o. ... kupil s pogodbo z dne 24. 4. 2003 od prodajalca L. d. o. o.
⁶ Celo priča, predlagana s strani prvega nasprotnega udeleženca.
⁷ Pritožbeno sodišče je poseglo le v 2. točko izreka.
⁸ Kar tudi ne drži, saj so na primer dokazi predlagani tudi v vlogi z dne 17. 5. 2013, ponovljeni postopek pa je posledica sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2092/2015 z dne 9. 9. 2015.

Datum zadnje spremembe:

08.05.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2005/2016
• VSK Sklep I Cp 104/2022
• VSK sklep I Cp 1495/2005