VSL Sklep II Cp 2507/2017

Jedro

Novo pooblastilo v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi je tisto, ki izvira iz časa, ko je stranki že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva. Hkrati je pooblastilo posebno, saj mora biti v njem izrecno navedeno, da je dano za zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za obnovo postopka, ker ob vložitvi predloga ni predložila novega pooblastila skladno z določbo drugega odstavka 95. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).

2. Tožena stranka v pritožbi proti temu sklepu zatrjuje obstoj pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitev ustavnih pravic. Navaja, da se je ob vložitvi predloga za obnovo postopka pooblastilo že nahajalo v spisu, na kar je pooblaščenka izrecno opozorila. V pooblastilu je navedeno, da toženo stranko pooblaščenka zastopa tudi za vsa redna in izredna pravna sredstva. Tudi v kolikor tožena stranka pooblastila ne bi predložila, je odločitev napačna. Sodišče se v obrazložitvi sklicuje na sodno odločbo, v kateri višje sodišče ni odločalo o identični zadevi, poleg tega pa je prezrlo druge odločbe, ki pravne podlage za pravilnost in zakonitost odločitve sodišča ne dajejo. V kolikor pooblastilo, ki ga je tožena stranka predložila, ne zadošča, pa bi jo moralo pozvati, da predlog dopolni in predloži drugačno pooblastilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožena stranka po pravnomočnosti sodbe v tej zadevi po pooblaščeni odvetniški pisarni vložila predlog za obnovo postopka, pri tem pa niti ob vložitvi predloga, niti pozneje znotraj zakonskega roka za vložitev predloga za obnovo postopka, ni predložila novega pooblastila za zastopanje tožene stranke. V predlogu se je sklicevala na "pooblastilo v spisu", torej na pooblastilo z dne 24. 6. 2015, ki ga je vložila v spis hkrati z odgovorom na tožbo (priloga B1).

5. Po določbi drugega odstavka 95. člena ZPP se mora za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo. V primeru nepredložitve novega pooblastila v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi je bila po določbi petega odstavka 98. člena ZPP, ki je veljal ob izdaji izpodbijanega sklepa 13. 9. 2017, predvidena sankcija zavrženja predloga,¹ brez pozivanja na predložitev pooblastila.

6. Pritožba nima prav, ko trdi, da za vložitev predloga za obnovo postopka zadostuje pooblastilo, ki ga je vložila ob prvem pravdnem dejanju (vložitvi odgovora na tožbo) ter da to pooblastilo (t.im. generalno pooblastilo na obrazcu) zadošča tudi po njegovi vsebini. Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da je novo pooblastilo tisto, ki izvira iz časa, ko je stranki že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva², hkrati pa mora biti pooblastilo posebno, v njem mora biti izrecno navedeno, da je dano za zastopanje v postopku izrednih pravnih sredstev. Sodna praksa, na katero se prvostopenjsko sodišče v sklepu sklicuje, pravilnost odločitve v celoti podpira. Sodba VSL II Cp 2745/2016 seveda ne govori o pooblastilih zato, ker gre za pritožbeno odločitev v obravnavani zadevi. Sklicevanje na odločitve drugih sodišč, ki so vsebinsko obravnavale predloge za obnovo postopka kljub temu, da ni bilo predloženo novo pooblastilo iz drugega odstavka 95. člena ZPP, je za odločitev v tej zadevi nerelevantno. Sodna praksa je glede uporabe te določbe enotna in ustaljena. Prav tako se pritožba neutemeljeno sklicuje na kršitev z Ustavo določene in varovane pravice enakega varstva pravic. Ustavno sodišče ustavne skladnosti drugega odstavka 95. člena ZPP res še ni presojalo. Je pa presojalo zakonsko posledico nespoštovanja tega pravila, ki je bila določena v petem odstavku 98. člena ZPP. Ustavno sodišče je odločilo, da z vidika skladnosti s človekovo pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave), ni v neskladju z Ustavo, kolikor se zavrženje zaradi nepredložitve (novega) pooblastila odvetnika nanaša na postopek z revizijo. Ob tem je ocenilo, da zahteva po predložitvi pooblastila ne pomeni nerazumne otežitve na poti do vsebinske presoje revizije ter da vložitev popolnega in pravilnega pooblastila za odvetnika kot pravnega strokovnjaka ne more biti pretirano zahtevno opravilo.³ Pritožbeno sodišče ne vidi razloga za drugačno obravnavanje predloga za obnovo postopka, ki je prav tako izredno pravno sredstvo, niti ne gre za kršitev pravic, opredeljenih v 22. členu Ustave RS.

7. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno ravnalo, ko je predlog tožene stranke zavrglo (peti odstavek 98. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Prehodne in končne določbe 121. do 132. člena ZPP-E, Ur. l. RS, št. 10/17.
² Odločba VSRS II Ips 307/2013.
³ Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-277/09.

Datum zadnje spremembe:

08.05.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 367/2018
• VSL sklep II Cp 1823/2001
• VSL sklep IV Cpg 151/2011