VSL Sklep II Cp 2250/2017

Jedro

V skladu z drugim odstavkom 213. člena ZPP sodišče odloča o tem, kateri dokazi se bodo izvedli, vendar je pri tem omejeno z načelom kontradiktornosti (5. člen ZPP) in v okviru tega načela s pravico strank do izjave. Upravičen razlog za zavrnitev dokaznega predloga ne more biti ugotovitev nasprotnega dejstva na podlagi izvedbe in ocene drugih dokazov, saj tak razlog za zavrnitev nujno vsebuje prepovedano vnaprejšnjo dokazno oceno.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijana vmesna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Tožnica v tej zadevi zahteva plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki je posledica padca v sanitarijah kopališča, do katerega naj bi prišlo 8. 8. 2009. Trdi, da je padla, ker v kovinskem zabojniku, v katerem so bila stranišča, ni bilo nobene luči, na betonskih tleh pa je zastajala velika količina vode, zaradi česar so bila spolzka. Prva toženka je trdila, de je zabojnik osvetljen, ima umetno osvetlitev, ob 11.30 pa tudi dnevno svetlobo, sanitarije so redno čistili.

2. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek zoper tretjo in četrto toženko. Odločitev v tem delu je postala pravnomočna. Hkrati je sodišče z izpodbijano vmesno sodbo odločilo, da je tožbeni zahtevek zoper prvo in drugo toženko po temelju utemeljen. Krivdno odgovornost upravljalke kopališča je obrazložilo z ugotovitvami, 1.) da linolej ni primeren za oblogo sanitarij kopališča, ker je splošno znano, da je drseč, 2.) da linolej ni bil položen ravno, ampak so nastajale gube, 3.) da je voda zastajala, upravljalka kopališča pa ni poskrbela za redno čiščenje, 4.) da ni bilo tabel, ki bi opozarjale na nevarnost zdrsa in 5.) da bi upravljalka morala poskrbeti za ustrezno osvetlitev notranjosti kontejnerja in da ni na mestu, da mora obiskovalec ob vstopu v zabojnik sam poskrbeti za ustrezno osvetlitev.

3. Zoper vmesno sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožujeta prva in druga toženka, ki predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v ponovno sojenje. Predlagata spremembo sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahteva ali pa njeno razveljavitev.

Ker so pritožbeni razlogi v bistvenem podobni, jih pritožbeno sodišče v tem delu predstavlja skupaj. Pritožnici vztrajata, da bi sodišče prve stopnje moralo opraviti ogled spornega zabojnika. Tožnica ni predložila nobenega relevantnega dokaza o stanju sanitarnih prostorov, v katerih naj bi se poškodovala, na toženo stranko pa se je obrnila šele dve leti po zatrjevani poškodbi. Prva toženka opozarja, da zato fotografij sanitarij iz časa škodnega dogodka ali časa kmalu po njem ni mogla predložiti. Toženki sta predložili fotografije sanitarnega zabojnika, priča je izpovedala, da se notranjost ni spreminjala. Fotografije nasprotujejo navedbam tožnice o stanju zabojnikov. Če bi sodišče opravilo ogled, bi se lahko prepričalo, ali predložene fotografije odražajo dejansko stanje. Ogled bi ovrgel tožničine trditve, da v sanitarijah ni bilo ne okna ne luči; sodišče pa bi tudi ugotovilo, ali je do poškodbe lahko prišlo na zatrjevani način.

Pritožnici grajata še zaključek, da linolej ni ustrezen za sanitarije. Tožeča stranka za takšno stališče (niti za zaključek, da je bil linolej sploh položen) ni predložila nobenega dokaza, sodišče prve stopnje je tak zaključek naredilo na podlagi lastne presoje, čeprav nima strokovnega znanja za presojo materialov. Takšno dejstvo ni splošno znano, ravno nasprotno, linolej je običajna in zelo razširjena talna obloga, ki je ustrezna iz gledišča higienskih zahtev.

Prva toženka izpodbija tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil linolej zguban (v zvezi s to opozarja, da takšnih trditev tožeča stranka ni nikdar podala, izpoved priče pa trditev ne more nadomestiti) in ugotovitev, da je bila na stranišču večja količina vode. Izpostavlja, da je priča izpovedala, da so čistilke kontejnerje čistile vsake pol ure oziroma na eno uro, kar potrjuje načrt za čiščenje. Opozarja tudi, da je pojav mokrote na bazenskem kompleksu običajen in pričakovan pojav, zahteva po neprestanem čiščenju mokrih tal WC kontejnerja na kopališču pa pretirana in neživljenjska. Sklicuje se na sodno prakso Višjega sodišča v Ljubljani.

4. Tožeča stranka predlaga zavrnitev pritožb.

5. V skladu z 2. odstavkom 213. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)¹ sodišče odloča o tem, kateri dokazi se bodo izvedli, vendar je pri tem omejeno z načelom kontradiktornosti (5. člen ZPP) in v okviru tega načela pravico strank do izjave. Upravičen razlog za zavrnitev dokaznega predloga ne more biti ugotovitev nasprotnega dejstva na podlagi izvedbe in ocene drugih dokazov, saj tak razlog za zavrnitev nujno vsebuje prepovedano vnaprejšnjo dokazno oceno.² Sodišče prve stopnje je z zavrnitvijo dokaznega predloga, naj opravi ogled, pritožnicama onemogočilo dokazovanje stanja kraja zatrjevanega škodnega dogodka³. Ob tem, ko sta toženki trdili, da je zabojnik še v funkciji in da je stanje na predloženih fotografijah, posnetih v času sodnega postopka, od škodnega dogodka nespremenjeno, tožnica pa tej trditvi sploh ni nasprotovala, pritožbeno sodišče za zavrnitev dokaznega predloga ne najde nobenega sprejemljivega razloga. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da je „ostale dokazne predloge zavrnilo, ker je bilo dejansko stanje, potrebno za odločitev, dovolj razjasnjeno z izvedenimi dokazi“, predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno. Sodišče lahko s takšno argumentacijo zavrne le izvedbo dokaza, ki gre v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa tudi dokaza, ki naj takšno dejstvo ovrže, za kar gre pri spornem dokazu.

6. Ker torej sodišče ni izvedlo dokaza, s katerim želi stranka dokazati pravno pomembno dejstvo, dokazni predlog pa je bil ustrezno substanciran, je prišlo do bistvene kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožnici uveljavljata. Višje sodišče je zato v skladu s 354. členom ZPP pritožbama ugodilo in vmesno sodbo razveljavilo, zadevo pa vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče najprej odpraviti opisano kršitev v dokaznem postopku, ki je takšne narave, da je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti oziroma bi bilo takšno ravnanje procesno neekonomično⁴. Po popolno izvedenem dokaznem postopku pa bo moralo sodišče o zahtevku ponovno odločiti in izvedene dokazi oceniti v skladu z metodološkimi napotki, ki jih daje 8. člen ZPP. Ko bo z ogledom ugotovilo, kakšno je (bilo) stanje (naravne) osvetljenosti spornega zabojnika, bo dokazna ocena izpovedi tožnice in prič lahko popolna in skrbna, kot to terja 8. člen ZPP. Sodišče prve stopnje bo moralo o tožbenem zahtevku odločiti v okviru trditev pravdnih strank; dejstva, ki jih stranke niso navajale lahko namreč ugotovi le, če gre za situacijo iz 3. odstavka 3. člena ZPP. Prva toženka v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da tožbenih trditev o tem, da naj bi bila talna obloga nagubana, ni bilo. Pritožbeno sodišče še opozarja, da imata pritožnici prav tudi, ko izpostavljata, da to, da naj bi bil linolej drseč material, ni splošno znano dejstvo⁵, kar bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati ob ponovnem sojenju. Ker pritožbeno sodišče ne more vedeti, kakšne bodo ugotovitve sodišča prve stopnje o stopnji poplavljenosti oziroma mokrote tal ter njihovi drsnosti, še dodaja, da prva toženka pravilno opozarja, da (do neke stopnje) mokra tla na bazenu predstavljajo običajen in pričakovan rizik, ki ne terja posebnega ukrepanja, povprečno izkušena in razumna odrasla oseba ga lahko nevtralizira z običajno pazljivostjo.⁶ Na običajen in pričakovan rizik povprečno skrbnega človeka ni treba opominjati⁷ s tablo z napisom 'pazi, drsi'. Opustitev namestitve opozorilnih tabel tako (vsaj praviloma) ne predstavlja protipravnega ravnanja.⁸ Drugače bi lahko bilo, če bi šlo za nepričakovan, neobičajen rizik.

-------------------------------
¹ Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) 14. 9. 2017. Po prehodni določbi 3. odstavka 125. člena novele ZPP-E se je postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe novele, pred sodiščem druge stopnje nadaljeval po določbah ZPP, ki se uporablja do začetka uporabe ZPP-E.
² Prim.: sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 368/2004 s 1. 12. 2005; sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 4133/2011 s 4. 7. 2012 in I Cp 2263/2012 s 24. 4. 2013 ter številni drugi; dr. A. Galič, Pravica do kontradiktornega postopka, Podjetje in delo, št. 6/1999.
³ Osvetljenost, stanje tal, tip obloge, zastajanje vode...
⁴ Izpodbijana sodba je vmesna sodba, postopek glede višine tožbenega zahtevka še ni bil opravljen.
⁵ Splošno znana so tista dejstva, ki so znana pretežni večini vseh odraslih članov družbe - ne glede na starost, spol, izobrazbo, interese in socialni položaj. Da naj bo neko dejstvo splošno znano, mora obstajati splošni socialni konsenz. Dejstvo mora biti preprosto ter zanesljivo preverljivo. Ob poskusu preveriti, kakšna je drsnost linoleja, pritožbeno sodišče niti ni ugotovilo tega, kar ugotavlja sodišče prve stopnje: https://www.dnevnik.si/1042638683, https://www.kemoplast.si/Uporabni-nasveti/19/prednosti-in-pomanjkljivosti-talnih-oblog, http://www.dominvrt.si/clanek/gradnja-in-notranja-oprema/kemoplast-talne-obloge.html.
⁶ Prim. VSL I Cp 1284/2015.
⁷ Prim. VSRS II Ips 129/2015.
⁸ Prim. VSL I Cp 2675/2015, II Cp 1996/2014 in druge.

Datum zadnje spremembe:

08.05.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba II Cp 2284/2017
• VSL Sklep II Cpg 1084/2017
• VSC Sodba Cp 427/2020