<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 71/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:CST.71.2018
Evidenčna številka:VSL00009270
Datum odločbe:21.02.2018
Senat, sodnik posameznik:Milojka Fatur Jesenko (preds.), Maja Jurak (poroč.), Lidija Leskošek Nikolič
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - neutemeljeno izdano potrdilo o izvršljivosti - pravilna vročitev - ugovor proti odpustu obveznosti - osebna vročitev - vročanje ugovora - odločitev o ugovoru - možnost seznanitve - pravica do dostopa do sodišča - ustavno skladna razlaga

Jedro

Za postopek razveljavitve neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti se uporablja drugi odstavek 42. člena ZIZ, ki se nanaša na razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti. Pravnomočnost je namreč nujni pogoj izvršljivosti sodnih odločb, kadar ni posebej določena nesuspenzivnost rednega pravnega sredstva. Glede na navedeno mora sodišče pri odločanju o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti presoditi, ali je bila sodna odločba strankam pravilno vročena in ali je postala pravnomočna. V kolikor ti pogoji niso izpolnjeni mora neutemeljeno izdano potrdilo o pravnomočnosti razveljaviti.

Stečajnemu dolžniku je treba sklep o ugovoru proti odpustu obveznosti, iz 1. točke prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP, osebno vročiti.

Ustavno skladna je taka razlaga določbe iz 2. alineje 2. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP, po kateri se o predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti ne odloča zgolj s sklepom iz drugega odstavka 400. člena ZFPPIPP, temveč tudi s sklepom iz 1. točke prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP, s katerim sodišče, ob odločanju o ugovoru zoper odpust obveznosti, postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne. Na podlagi navedenega je torej treba stečajnemu dolžniku vročiti sklep o ugovoru zoper odpust obveznosti, s katerim se ustavi postopek odpusta obveznosti in zavrne predlog za odpust obveznosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep:

- v prvem odstavku izreka spremeni tako, da se ugodi predlogu dolžnice z dne 7. 12. 2017 in se razveljavi klavzula pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka odpusta obveznosti Okrožnega sodišča v Ljubljani, St 000/2015 z dne 17. 12. 2015,

- v drugem odstavku izreka pa se izpodbijani sklep razveljavi.

    Obrazložitev

    1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnice z dne 7. 12. 2017 za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka odpusta obveznosti (prvi odstavek izreka) ter zavrglo pritožbo dolžnice zoper sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti (drugi odstavek izreka).

    2. Zoper navedeni sklep je vložila pravočasno pritožbo stečajna dolžnica. V pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu stečajne dolžnice za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka odpusta obveznosti ter odloči o pritožbi stečajne dolžnice zoper sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 000/2015 z dne 17. 12. 2015. Podrejeno je predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

    3. Pritožba je utemeljena.

    4. Po ustaljeni sodni praksi se za postopek razveljavitve neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti uporablja drugi odstavek 42. člena ZIZ, ki se nanaša na razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti. Pravnomočnost je namreč nujni pogoj izvršljivosti sodnih odločb, kadar ni posebej določena nesuspenzivnost rednega pravnega sredstva (četrti odstavek 19. člena ZIZ1 Glede na navedeno mora sodišče pri odločanju o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti presoditi, ali je bila sodna odločba strankam pravilno vročena in ali je postala pravnomočna. V kolikor ti pogoji niso izpolnjeni mora neutemeljeno izdano potrdilo o pravnomočnosti razveljaviti.2

    5. V konkretnem primeru je stečajni upravitelj vložil ugovor proti odpustu obveznosti, sodišče prve stopnje pa je s sklepom o ustavitvi postopka odpusta obveznosti St 000/2015, z dne 17. 12. 2015, sklenilo, da se postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne. Ta sklep je objavilo na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti. Dolžnica je vložila predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, v katerem je navajala, da ji navedeni sklep ni bil vročen, čeprav ji je sodišče v stečajnem postopku vsa druga sodna pisanja in vloge nasprotne stranke (stečajnega upravitelja), vročalo preko pooblaščenca v njegov elektronski predal. Stečajna dolžnica je sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti prejela s strani stečajnega upravitelja dne 22. 11. 2017 in je predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti ter pritožbo zoper navedeni sklep vložila dne 7. 12. 2017.

    6. Sodišče prve stopnje je predlog dolžnice za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka odpusta obveznosti zavrnilo, saj je menilo, da zakon ne določa, da se sklep o ugovoru zoper odpust obveznosti osebno vroča dolžniku. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo, da je osebna vročitev sklepa nadomeščena z javno objavo sodnega pisanja na spletnih straneh AJPES-a po 122. členu ZFPPIPP. Po četrtem odstavku 122. člena ZFPPIPP je zato štelo, da je podana neizpodbojna zakonska domneva, da je bila dolžnica s sklepom seznanjena 5. 1. 2016, saj je bil sklep na spletnih straneh objavljen 28. 12. 2015 ter da je bil zato sklep o končanju postopka odpusta obveznosti pravilno opremljen s klavzulo pravnomočnosti. Nadalje je navedlo, da teče po splošnem pravilu petnajstdnevni pritožbeni rok za pritožbo zoper navedeni sklep od objave sklepa na spletnih straneh AJPES-a (2. točka drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP), saj ne gre za pisanje, ki se osebno vroča dolžnici. Ker je pritožbeni rok iztekel 20. 1. 2016, dolžnica pa je pritožbo vložila 7. 12. 2017, je dolžničino pritožbo zoper navedeni sklep zavrglo kot prepozno (prvi odstavek 128. člena ZFPPIPP).

    7. Objave na spletnih straneh v postopkih zaradi insolventnosti ureja 122. člen ZFPPIPP, ki v 2. točki prvega odstavka tega člena določa, da se na spletnih straneh objavlja sklep o začetku postopka zaradi insolventnosti in vse sklepe, izdane v glavnem postopku zaradi insolventnosti, razen sklepov, ki jih je treba osebno vročiti in so določeni v zakonu. Izjeme so določene v petih alinejah 2. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP, in med njimi je naveden tudi sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti.

    8. V konkretnem primeru je sodišče na spletnih straneh javno objavilo sklep, s katerim je pri odločanju o ugovoru proti odpustu obveznosti ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti, izdan na podlagi 1. točke prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP. Sodišče izda navedeni sklep v okviru postopka odpusta obveznosti, ki se izvede znotraj postopka osebnega stečaja. Zakon določa, da je treba ugovor proti odpustu obveznosti s prilogami, poziv, da se izreče o ugovoru ter vabilo za narok vročiti stečajnemu dolžniku in upravitelju, če ni vlagatelj ugovora (2. točka drugega odstavka 405. člena ZFPPIPP). Nadalje zakon tudi določa, da se lahko proti sklepu o ugovoru proti odpustu obveznosti pritožita stečajni dolžnik in vlagatelj ugovora, o katerem je bilo odločeno s tem sklepom (tretji odstavek 406. člena ZFPPIPP).

    9. Po presoji pritožbenega sodišča navedeni določbi govorita v prid razlagi, po kateri je treba stečajnemu dolžniku sklep o ugovoru proti odpustu obveznosti, iz 1. točke prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP, osebno vročiti. Ker se dolžniku vroča ugovor proti odpustu obveznosti, dolžnik upravičeno pričakuje, da bo na ta način, torej z osebno vročitvijo, seznanjen tudi z odločitvijo o ugovoru. Poleg tega gre pri sklepu o ugovoru proti odpustu obveznosti za vsebinsko odločitev o tem, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za odpust obveznosti, gre torej za vsebinsko odločanje o pravici oziroma obveznosti v insolvenčnem postopku.3 Navedeno prav tako terja posebno pozornost pri presoji, ali ne bi bila z uporabo pravil o javnem objavljanju pisanja, dolžniku nesorazmerno omejena možnost seznanitve s procesnim dejanjem sodišča. Po presoji pritožbenega sodišča bi zato (zgolj) javna naznanitev sklepa o ugovoru proti odpustu obveznosti (iz 1. točke prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP) predstavljala neupravičen poseg v dolžnikovo pravico do dostopa do sodišča.

    10. Po presoji pritožbenega sodišča je zato ustavno skladna taka razlaga določbe iz 2. alineje 2. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP, po kateri se o predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti ne odloča zgolj s sklepom iz drugega odstavka 400. člena ZFPPIPP, temveč tudi s sklepom iz 1. točke prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP, s katerim sodišče, ob odločanju o ugovoru zoper odpust obveznosti, postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne. Na podlagi navedenega je torej treba stečajnemu dolžniku vročiti sklep o ugovoru zoper odpust obveznosti, s katerim se ustavi postopek odpusta obveznosti in zavrne predlog za odpust obveznosti.

    11. Ker je sodišče prve stopnje štelo, da je začne teči rok za pritožbo zoper navedeni sklep za stečajno dolžnico od objave sklepa, čeprav bi moralo šteti, da začne teči od vročitve sklepa, je zmotno uporabilo določbo drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP. Stečajna dolžnica je pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti vložila dne 7. 12. 2017, torej v petnajstdnevnem roku od dne, ko je pisanje (po lastnih navedbah) dejansko prejela. Pritožba je bila zato vložena pravočasno.

    12. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v prvem odstavku izreka spremenilo tako, da se predlogu dolžnice ugodi in se razveljavi klavzula o pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka odpusta obveznosti z dne 17. 12. 2015, s katerim je sodišče postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo (5. točka 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

    13. Pritožbeno sodišče je ugodilo tudi pritožbi zoper drugi odstavek izreka in izpodbijani sklep v drugem odstavku izreka razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje naj s pritožbo postopa v skladu z določbami ZPP, ki urejajo postopek s pritožbo in jo nato predloži v reševanje višjemu sodišču.

    Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

    -------------------------------
    1 Primerjaj odločba VS RS sklep I Cp 916/2017.

    2 Primerjaj I Cpg 593/2017.

    3 Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS Up-990/16 točka 6 in 7.


    Zveza:

    RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
    Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 122, 122/1, 122/1-2, 122/1-2(2), 400, 400/2, 405, 405/2, 405/2-2, 406, 406/1-1, 406/3
    Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 19, 19/4, 42, 42/2

    Pridruženi dokumenti:*

    *Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
    Datum zadnje spremembe:
    04.05.2018

    Opombe:

    P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE3NjU3