<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep Cst 7/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:CST.7.2018
Evidenčna številka:VSL00008311
Datum odločbe:16.01.2018
Senat, sodnik posameznik:Irena Dovnik (preds.), Andreja Strmčnik Izak (poroč.), Mateja Levstek
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:poenostavljena prisilna poravnava - potrebna večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - ožje povezane osebe - zloraba postopka prisilne poravnave

Jedro

Četudi določba prvega odstavka 221.e člena ZFPPIPP povezanim družbam izrecno ne prepoveduje glasovati, pa ni mogoče obiti določbe četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP, kjer je izrecno navedeno, da o prisilni poravnavi nima pravice glasovati tisti upnik, ki ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaj ožje povezane osebe.

Smisel zakonske ureditve, po kateri o prisilni poravnavi nima pravice glasovati tisti upnik, ki ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe (ali položaj ožje povezane osebe), je v tem, da se prepreči morebitne zlorabe, ki bi izvirale od z dolžnikom povezanih oseb.

Izrek

Pritožbam se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom poenostavljene prisilne poravnave ni potrdilo ter je postopek ustavilo.

2. Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožujejo dolžnik in upniki. Predlagajo spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožbe so utemeljene.

4. Sodišče prve stopnje poenostavljene prisilne poravnave ni potrdilo in je postopek ustavilo z nosilnim razlogom, da ni bila dosežena predpisana večina, potrebna za sprejem poenostavljene prisilne poravnave. Navedlo je, da znaša vsota terjatev navadnih upnikov, ki so glasovali za sprejem poenostavljene prisilne poravnave in imajo pravico glasovati, 357.906,88 EUR, kar predstavlja le 27,4% osnove za izračun deleža glasovalnih pravic (357.906,88 / 1.307.311,78 EUR).

5. Vsi pritožniki vsebinsko uveljavljajo iste, za odločitev bistvene pritožbene razloge, to pa je, da je sodišče prve stopnje predpisano večino, potrebno za sprejem poenostavljene prisilne poravnave, izračunalo narobe, ker je upoštevalo tudi terjatve povezanih družb, čeprav je štelo, da upnika pod zaporedno številko 1 in 4 ne smeta glasovati. Navajajo, da je dolžnik v posodobljenem seznamu navadnih terjatev upošteval navadne terjatve upnikov s statusom povezanih oseb, vendar sodišče teh terjatev ne bi smelo upoštevati pri osnovi za izračun deleža glasovalnih pravic. V primeru, da bi sodišče navadne terjatve upnikov povezanih družb odštelo od osnove za izračun glasovalnih pravic, bi vsota navadnih terjatev upnikov, ki imajo pravico glasovati, znašala 565.328,73 EUR, vsota terjatev navadnih upnikov, ki so glasovali za poenostavljeno prisilno poravnavo, pa 358.106,88 EUR, kar predstavlja 63,34% osnove za izračun deleža glasovalnih pravic. Ker je od 22 upnikov, ki so smeli glasovati, za poenostavljeno prisilno poravnavo glasovalo 13 upnikov, je dosežen tudi drugi pogoj za njeno sprejetje (3. odstavek 221.e člena ZFPPIPP).

6. Po določbi 221.b člena ZFPPIPP se za postopek poenostavljene prisilne poravnave smiselno uporabljajo v 2. odstavku tega člena navedene določbe ZFPPIPP, če ni v oddelku 4.7 določeno drugače. 4 odstavek 200. člena ZFPPIPP (med drugim) določa, da povezana družba nima pravice glasovati o prisilni poravnavi, po 1. odstavku 221.e člena ZFPPIPP pa ima o poenostavljeni prisilni poravnavi pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenemu seznamu terjatev.

7. Pritožbeno ni sporno, da sta upnika A. d.o.o. in B d.o.o. N. - v stečaju, navedena v posodobljenem seznamu terjatev, vendar ne drži pritožbena navedba, da imata kot povezani družbi pravico glasovati. Četudi določba 1. odstavka 221.e člena ZFPPIPP povezanim družbam izrecno ne prepoveduje glasovati, pa ni mogoče obiti določbe 4. odstavka 200. člena ZFPPIPP, kjer je izrecno navedeno, da o prisilni poravnavi nima pravice glasovati tisti upnik, ki ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaj ožje povezane osebe. Prav tako ne drži, da se navedena določba ne more uporabiti, ker je v oddelku 4.7. glede glasovanja določeno drugače. Res je sicer, da je zakon v tem delu nedosleden, toda nobenega razumnega razloga ni najti za razlago, za kakršno se zavzemajo pritožniki, to pa je, da bi o poenostavljeni prisilni poravnavi smele glasovati tudi povezane družbe, katerim je glasovanje o (redni) prisilni poravnavi sicer izrecno prepovedano. Četudi so upravičena pritožbena opozorila, da smiselna uporaba zgolj posameznih določb iz neke sistemsko urejene celote ni dobra rešitev, pa to ne pomeni, da to velja tudi za vprašanje o pravici glasovanja. Smisel zakonske ureditve, po kateri o prisilni poravnavi nima pravice glasovati tisti upnik, ki ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe (ali položaj ožje povezane osebe), je v tem, da se prepreči morebitne zlorabe, ki bi izvirale od z dolžnikom povezanih oseb. Zakaj bi imele pravico glasovati o poenostavljeni prisilni poravnavi tudi povezane družbe (četudi te pravice nimajo pri redni prisilni poravnavi), iz pritožbenih navajanj ni mogoče ugotoviti. Zgolj zato, ker v zakonu (konkretno: v 1. odstavku 221.e člena ZFPPIPP) ni (ponovno) izrecno navedeno, da nimajo pravice glasovati, še ni mogoče zaključek, da je v oddelku 4.7 glede glasovanja o poenostavljeni prisilni poravnavi določeno drugače, zaradi česar za postopek poenostavljene prisilne poravnave v 2. odstavku 221.b člena navedenih določb ZFPPIPP, ni mogoče uporabiti niti smiselno.

8. Pač pa pritožbe utemeljeno opozarjajo, da je sodišče prve stopnje terjatve povezanih družb nepravilno vštelo v osnovo za izračun deleža glasovalnih pravic. Način, na kakršnega je sodišče prve stopnje ugotavljalo osnovo za izračun deleža glasovalnih pravic (da je upoštevalo tudi terjatve povezanih družb, čeprav nimajo pravice glasovati), bi povezanim družbam / osebam dejansko omogočil vpliv na poenostavljeno prisilno poravnavo. Povezane družbe / osebe bi namreč s tem, ko bi se njihove terjatev štele v osnovo za izračun deleža glasovalnih pravic, lahko upnikom onemogočile izglasovanje prisilne poravnave, kar pa ni bil zakonodajalčev namen. Pravilno zato pritožbe opozarjajo, da bi sodišče prve stopnje navadne terjatve povezanih družb moralo odšteti od osnove za izračun, česar pa ni storilo.

9. Ob povedanem se izkaže, da je prvostopenjsko sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepravilno ugotovilo pravno odločilno dejansko stanje (355. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker glede na naravo stvari ter zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS) višje sodišče ni moglo samo odpraviti navedene nepravilnosti, je v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP pritožbam ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 200, 200/4, 221e, 221e/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
25.04.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE3NTI0