VSL Sklep Cst 673/2017

Jedro

Dolžnik lahko dokaže, da kljub neodplačnem razpolaganju ni šlo za zlorabo pravice do odpusta obveznosti.

Pomembno pa je, da je dolžnik sam povedal upraviteljici že na uvodnem razgovoru, da je to nepremičnino podaril sinu, takoj po opozorilu pa je bilo to sanirano tako, da je bila nepremičnina vrnjena v stečajno maso.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je 26. 1. 2017 vložil upnik P. d. o. o.

2. Zoper ta sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da je trditveno in dokazno breme glede izpodbijanja domneve na stečajnem dolžniku. Ni naloga upnika, da ugotavlja razloge za dolžnikovo neodplačno razpolaganje z nepremičnino in ti v postopku niso upoštevni (tako tudi sklep VSL Cst 63/2015). Dolžnikovo premoženje se je z neodplačno odsvojitvijo zmanjšalo, dolg, ki ga dolžnik uveljavlja v odpust, pa je zaradi odsvojitve premoženja večji (sklep VSL Cst 700/2015). Ni mogoče šteti, da nepremičnina, ki je obremenjena s hipoteko, sploh nima nobene vrednosti in da lahko dolžnik s takšnimi nepremičninami neomejeno razpolaga, pa to ne bo v nasprotju s pravico do odpusta obveznosti. Glede namena neodplačnega razpolaganja je dolžnik na naroku navedel, da je s tem reševal le vprašanje prijave prebivališča sina in snahe, teh razlogov pa ni mogoče sprejeti, saj za prijavo bivališča lastništvo nepremičnine ni nujno. Za odločitev je povsem irelevantno tudi vprašanje vrstnega reda za poplačilo upnika - vložnika ugovora. Pomemben je vpliv dejanja na posebno stečajno maso, za razlikovanje med splošno in posebno stečajno maso ni pravne podlage. Sodišče tudi samo ugotavlja, da bodo ločitveni upniki ob vrnitvi nepremičnin v stečajno maso iz teh po vrstnem redu (delno) poplačani.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Upnik svoj ugovor temelji na 3. točki četrtega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP. Velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, med drugim tudi v primeru, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja razpolagal s svojim premoženjem neodplačno (3. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP). Iz navedenega izhaja, da gre za izpodbojno domnevno.

5. V zadevi ni sporno, da je stečajni dolžnik v letu 2015, torej v relevantnem obdobju, sporni nepremičnini prenesel na sina z darilno pogodbo. Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja (prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP). Odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanja stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti - torej če gre za zlorabo pravice do odpusta obveznosti (tretji odstavek 399. člena ZFPPIPP). V četrtem odstavku 399. člena ZFPPIPP pa so določene domneve za zlorabo pravice do odpusta obveznosti.

6. Višje sodišče uvodoma opozarja, da sodna praksa, na katero se sklicuje pritožba, za obravnavano zadevo ni uporabna. Oblikovala se je namreč v času veljavnosti 399. člena ZFPPIPP, ki je bil popolnoma spremenjen z novelo ZFPPIPP-G, ki se uporablja od 26. 4. 2016. Prej veljavno določilo 4. točke 399. člena ZFPPIPP je namreč določalo, da odpust obveznosti ni dovoljen, če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja (med drugim) razpolagal s svojim premoženjem neodplačno. Glede na tako zakonsko določilo razlogi neodplačnega razpolaganja dejansko niso bili pomembni. Drugače je glede na sedanjo ureditev v 399. členu ZFPPIPP, ki jo je višje sodišče povzelo zgoraj. Dolžnik sedaj lahko dokaže, da kljub neodplačnem razpolaganju ni šlo za zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je v obravnavani zadevi izpodbita domneva zlorabe pravice do odpusta obveznosti.

7. Kot je namreč navedla že stečajna upraviteljica, je dolžnik o tem razpolaganju upraviteljici povedal že ob uvodnem razgovoru, takoj po opozorilu pa sta bila oba s sinom brez zadržkov pripravljena skleniti sporazum o razvezi darilne pogodbe. Nadalje je tudi navedla, da je že vložen predlog za vpis lastninske pravice na nepremičnini na stečajnega dolžnika.

8. Ni tudi sporno, da je na teh nepremičninah večje število hipotek, pri čemer je pritožnik peti na vrsti za poplačilo iz te nepremičnine. Prav tako ni sporno, da iz te nepremičnine ne bo v celoti poplačan niti upnik s prvim vrstnim redom, saj je njegova terjatev višja od vrednosti nepremičnine. Iz navedenega je tako razvidno, da pritožnik iz te nepremičnine nikakor ne bo mogel biti poplačan.

9. Že iz navedenega je razvidno, da se po prodaji te nepremičnine iz tega premoženja splošna stečajna masa ne bo oblikovala. Odsvojitev nepremičnine tudi ni imela nikakršnega vpliva na hipotekarne upnike oziroma na poplačilo njihovih zavarovanih terjatev. Pomembno pa je, da je dolžnik sam povedal upraviteljici že na uvodnem razgovoru, da je to nepremičnino podaril sinu, takoj po opozorilu pa je bilo to sanirano tako, da je bila nepremičnina vrnjena v stečajno maso. Glede na tako dejansko stanje se tudi višje sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da ni mogoče trditi, da bi šlo v obravnavanem primeru za zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Ob tem ocenjuje tudi, da je težko trditi, da gre za neodplačno razpolaganje s premoženjem, saj je šlo za obremenjeno nepremičnino, z več hipotekami, na katere odsvojitev nepremičnine niti ne vpliva.

10. Glede na navedeno tako ni mogoče trditi, da stečajni dolžnik ne bi bil vesten in pošten, odpust obveznosti pa tudi ne bo v nasprotju s svojim namenom. Zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

11. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

25.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 193/2022
• VSL Sklep Cst 383/2019
• VSL Sklep Cst 105/2023