<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep IV Cp 170/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:IV.CP.170.2018
Evidenčna številka:VSL00009169
Datum odločbe:21.02.2018
Senat, sodnik posameznik:Dušan Barič (preds.), Polona Marjetič Zemljič (poroč.), Bojan Breznik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
Institut:nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - predlagatelj postopka - žrtev nasilja v družini - center za socialno delo - predlog za začetek postopka - šestmesečni prekluzivni rok - materialni prekluzivni rok - pravočasnost predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka

Jedro

Predlagatelji postopka v smislu prvega odstavka 22.b člena ZPND so lahko samo žrtve ali center za socialno delo s soglasjem žrtve, predlog iz prvega odstavka 22.b člena pa mora biti podan najpozneje v šestih mesecih, odkar je žrtev zadnjič utrpela telesno poškodbo ali ji je povzročitelj nasilja prizadejal škodo na zdravju ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (četrti odstavek 22.b člena).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep, na podlagi katerega je bil dolžan prepustiti stanovanjsko hišo na naslovu ..., v izključno uporabo predlagateljem, v obsegu, kot jo je imel v uporabi sam, ter opustiti vsa dejanja, ki bi utegnila predlagatelje ovirati v uporabi.

2. Odločitev sodišča s pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec iz vseh razlogov po 338. členu ZPP ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep, kot tudi sklep z dne 19. 7. 2017, razveljavi in predlog zavrne ter podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Kot bistveno izpostavlja, da sodišče ni ugotovilo, da bi bili predlagatelji žrtve dogodka dne 27. 5. 2017, saj nobeden od otrok takrat ni bil prisoten, A. A. in B. A. pa nista predlagateljici postopka. Tudi C. A. ni bil žrtev, saj je tistega dne poškodoval nasprotnega udeleženca tako, da mu je zlomil rebra. Sodišču očita, da ni upoštevalo, da je potrebno predlog v smislu določila četrtega odstavka 22. člena ZPND podati najkasneje v roku 6 mesecev, odkar je povzročitelj nasilja posegel v dostojanstvo ali osebnostne pravice žrtve. Izpodbija tudi ugotovljeno dejansko stanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Predlagatelji so med postopkom za prepustitev stanovanja v skupni uporabi nanizali vrsto dogodkov in konfliktov, glede katerih so bili mnenja, da predstavljajo različne oblike nasilja nasprotnega udeleženca.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu jasno obrazložilo, na podlagi česa zaključuje, da je bil nasprotni udeleženec 27. 5. 2017 psihično in fizično nasilen do A. A. in B. A. O tem se je prepričalo na podlagi zaslišanja četrtega predlagatelja, nasprotnega udeleženca, odredbe policije o prepovedi približevanja ter izpovedb B. A. in A. A., ki sta bili zaslišani kot priči. Opisano ravnanje tudi po mnenju pritožbenega sodišča predstavlja fizično in psihično nasilje nad A. A. in B. A. zastavlja pa se vprašanje, ali zaradi odsotnosti prvih treh mladoletnih predlagateljev, glede na določilo drugega odstavka četrtega člena ZPND, tudi nad njimi. Izostala je tudi ocena sodišča, katero ravnanje nasprotnega udeleženca v zvezi s četrtim predlagateljem C. A. dne 27. 5. 2017, predstavlja fizično ali psihično nasilje nad njim.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu nekritično prezrlo, da so predlagatelji postopka v smislu prvega odstavka 22.b člena ZPND lahko samo žrtve ali center za socialno delo s soglasjem žrtve in da mora biti predlog iz prvega odstavka 22.b člena podan najpozneje v šestih mesecih, odkar je žrtev zadnjič utrpela telesno poškodbo ali ji je povzročitelj nasilja prizadejal škodo na zdravju ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (četrti odstavek 22.b člena).

7. Šestmesečni rok iz četrtega odstavka 22.b člena je materialni prekluzivni rok, v katerem mora žrtev pred sodiščem predlagati uvedbo postopka za odločanje o ukrepih v smislu 19. člena ZPND. Zato bi predlagatelji pravočasnost svojega predloga morali izkazati s posegom v svojo osebnostno pravico po 6. 1. 2017. Pritožbeno stališče, da bi se zato sodišče moralo ukvarjati z vprašanjem, ali in kako je nasprotni udeleženec posegel v osebne pravice predlagateljev 27. 5. 2017, je zato pravilno in pritožba nasprotnega udeleženca utemeljena.

8. Pritožbeno razlogi so zaradi neuporabe oziroma nepravilne uporabe določil ZPND utemeljeni. Posledično je sodišče zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je višje sodišče pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje. Iz obrazložitve sklepa pritožbenega sodišča izhajajo tudi napotki glede spornih vprašanj, ki jih mora obravnavati sodišče prve stopnje v novem postopku (362. člen ZPP).

9. Izrek o stroških postopka se na podlagi določila 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pridrži za končno odločbo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 4, 4/2, 19, 22b, 22b/1, 22b/4
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-14
Zakon o nepravdnem postopku (1986) - ZNP - člen 37

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
25.04.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE3NDk0