VSL Sklep I Cp 2513/2017

Jedro

Če se skupni lastniki ne morejo sporazumeti, mora odločiti o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ).

Po tem, ko je udeležencema postopka dalo številne možnosti, da bi se sporazumela o načinu delitve, sodišče prve stopnje z delitvijo ni smelo več odlašati in je moralo po kriterijih, ki jih določajo drugi, tretji, četrti in peti odstavek 70. člena SPZ, odločiti o predlogu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razdelilo skupno premoženje udeležencev postopka - stanovanje, premičnine in skupni dolg - obveznosti iz kreditne pogodbe. Odločilo je še, da mora nasprotna udeleženka predlagatelju v 15 dneh povrniti 163,20 EUR, kar predstavlja polovico skupnih stroškov postopka.

2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje nasprotna udeleženka. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Meni predvsem, da je sklep preuranjen, saj sta se s predlagateljem ustno dogovorila o razdružitvi. V skladu s tem je bil sodišču posredovan osnutek poravnave, ki bi moral biti v skladu s 4. odstavkom 307. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) posredovan v podpis. Če bi ga obe stranki podpisali, bi prišlo do sklenitve sodne poravnave. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je bil osnutek posredovan predlagatelju oziroma kateri predlog mu je bil vročen.

Med strankama tudi ni bilo dogovorjeno, da bi nasprotna udeleženka povrnila del skupnih stroškov, saj je njeno finančno stanje predlagatelju dobro znano. Zaposlena je le za štiri ure, za preostale štiri pa invalidsko upokojena.

Iz istega razloga se pritožnica ne strinja z odločitvijo sodišča, da je dolžna izpolniti polovico obveznosti iz kreditne pogodbe, saj tega ne zmore. Tudi nasprotna udeleženka je za nakup iste nepremičnine najela kredit in ga sama odplačala.

Sodišče tudi ni odločilo o vsem skupnem premoženju strank, zlasti ne o ostalih premičninah in avtomobilu.

3. Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 60. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih se skupno premoženje (razvezanih) zakoncev razdeli po pravilih, ki veljajo za delitev solastnine. V skladu s 1. odstavkom 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) solastniki res primarno sporazumno določijo način delitve stvari. V mejah njegove veljavnosti¹ je sodišče vezano na obstoječ sporazum strank o načinu delitve. V tem postopku do sklenitve sporazuma (soglasja volj o načinu delitve) ni prišlo, četudi sta udeleženca izmenjala številne različne predloge. Pritožbene trditve, da sta se udeleženca postopka o delitvi ustno dogovorila, podatki v spisu ne potrjujejo.

6. Pritožbeno stališče, da je odločitev sodišča preuranjena, je brez podlage. Predlog za delitev skupnega premoženja v tej zadevi je bil vložen že 8. 7. 2014. Udeležencema postopka je dalo sodišče številne možnosti, da bi se sporazumela o načinu delitve. S sklepom s. 4. 3. 2015 je bil nepravdni postopek za tri mesece prekinjen zaradi napotitve na mediacijo. Naroka 11. 12. 2015 in 23. 2. 2016 sta bila preložena "zaradi nameravane sklenitve poravnave". S sklepom, ki ga je sodišče prve stopnje sprejelo na naroku 17. 5. 2016 pa je bila delitev na podlagi 3. odstavka 70. člena SPZ odložena do 31. 12. 2016. Tudi narok 10. 3. 2017 je bil preložen, da bi se predlagatelj lahko opredelil do predloga nasprotne udeleženke o načinu delitve. Res je nasprotna udeleženka 25. 4. 2017, po zadnjem naroku, ki ga je sodišče v odsotnosti predlagatelja opravilo 18. 4. 2017, sodišču posredovala še en osnutek sodne poravnave. In tudi tega, tako kot predhodne, je sodišče prve stopnje posredovalo predlagatelju, kar jasno izhaja tako iz dopisa, ki mu ga je poslalo (redna številka 32 v spisu), kot iz k njemu spete povratnice. A predlagatelj se na dopis ni odzval in sodišču ni vrnil podpisane sodne poravnave.

7. Če pa se skupni lastniki ne morejo sporazumeti, mora odločiti o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (2. odstavek 70. člena SPZ). Po vsem, v prejšnji točki obrazložitve opisanem, sodišče prve stopnje z delitvijo ni smelo več odlašati in je moralo po kriterijih, ki jih določajo 2., 3., 4. in 5. odstavek 70. člena SPZ odločiti o predlogu.

8. Ugotovitvi sodišča prve stopnje, da fizična delitev 58,26 m2 velike nepremičnine - stanovanja, posamezni del št. 2 v stavbi št. ... k. o. X (ID: 000), ni mogoča, pritožnica ne nasprotuje. Logična posledica takšne ugotovitve je odločitev, da se nepremičnina proda in se kupnina razdeli. Nadaljnja odločitev sodišča - o tem, kaj se bo plačevalo iz kupnine in odločitev, da preostanek kupnine obdrži nasprotna udeleženka, sodi že v postopek prodaje nepremičnine. Vendar pa v odločitev, da preostanek kupnine obdrži nasprotna udeleženka, pritožbeno sodišče ob obravnavi njene pritožbo ni moglo poseči (359. člen ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku; ZNP).

9. Ker, kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, med udeležencema postopka ni prišlo do dogovora o načinu delitve stvari, so nerelevantne pritožbene trditve o tem, da sta se o delitvi obveznosti iz kreditne pogodbe in o delitvi skupnih stroškov tega postopka, udeleženca dogovarjala drugače. Dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje o tem, da obveznost sodi v skupno premoženje in o deležih na njem, pritožnica ne nasprotuje. Materialnopravno je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu pravilna. Zakonec, ki je sam plačal skupne obveznosti, pa ima obligacijski zahtevek do drugega zakonca.

10. Odločitev o skupnih stroških postopka (njihovi višini pritožnica ne nasprotuje) temelji na pravilni uporabi 126. člena ZNP, kar pritožnica že sama pravilno ugotavlja.

11. Pritožbena navedba, da sodišče ni odločilo o vsem skupnem premoženju, zlasti ne o ostalih premičninah in avtomobilu, je nekonkretizirana. Pritožnica niti ne pove, o katerih premičninah in avtomobilu bi bilo še treba odločiti. Sodišče prve stopnje pa je odločilo o delitvi vsega konkretiziranega skupnega premoženju, ki sta ga v svojih predlogih zajela udeleženca postopka (predlagatelj v predlogu, ki ga je sodišče prejelo 8. 7. 2014, nasprotna udeleženka pa v nasprotnem predlogu, ki ga je sodišče prejelo 14. 3. 2017).

12. Ker torej pritožba ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni našlo razlogov, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo v skladu s 1. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo.

-------------------------------
¹ Vesna Rijavec, Sklep o delitvi solastnine v nepravdnem postopku, Podjetje in delo, 2001, št. 5, str. 802: Sporazumna delitev je po svoji naravi posel, ki predstavlja razpolaganje s stvarjo. Zavezovalnemu poslu mora slediti še razpolagalni pravni posel (vpis v zemljiško knjigo ali tradicija).

Datum zadnje spremembe:

25.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2841/2009
• Sodba II Ips 446/98
• Sodba II Ips 351/98