VSL Sklep I Cp 2588/2017

Jedro

Predlagatelji predlagajo postopek po ZVEtL, predno je pričel veljati ZVEtL-1. Po ZVEtL-1 bi lahko predlagali vpis posameznih delov stavbe (kleti). Odločitev sodišča, da šteje, da je etažna lastnina na podlagi dogovora že popolnoma vzpostavljena in da zato zavrne predlog, je preuranjena. Sodišče mora najprej pozvati predlagatelje, da pojasnijo, kateri deli niso vpisani in nato odloči, ali je etažna lastnina že vzpostavljena, ali gre za postopek za dokončanje etažne lastnine.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljev za vpis posameznih in skupnih delov ter solastniških deležev na skupnih delih stavbe ...

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo predlagajoča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Že do sedaj veljavni ZVEtL je predvideval dokončanje etažne lastnine tudi v drugih primerih, ko posamezni deli ali deleži še niso vpisani v zemljiško knjigo. Sedaj veljavni pa v 3. točki tretjega odstavka 17. člena izrecno določa, da se šteje, da etažna lastnina v zemljiški knjigi še ni v celoti, če je stavba že vpisana, vendar niso vpisani vsi posamezni ali skupni deli stavbe, ali niso vpisani idealni deleži (nedokončana etažna lastnina). Tudi dosedanja sodna praksa npr. sklep II Cp 129/2006, tega ni dopuščal. Etažna lastnina je bila že delno vzpostavljena, niso pa bili vsi posamezni deli. Predlagatelji sicer niso predložili posebnih listinskih dokazov, saj so računali na geometra. Sedaj pa so pri Geodetskem podjetju A. d. o. o. naročili izdelavo elaborata identifikacije, iz katerega izhaja, da se v prvi etaži stavbe nahaja 24 kletnih shramb, ki niso ne v katastru, ne v zemljiški knjigi. To pomeni, da se v stavbi nahaja vsaj še 24 posameznih delov. Ti so obstajali že od začetka, kar izhaja iz tehničnega poročila iz leta 1982. Sodišče je izdelalo odločbo celo v postopku II N 674/2015, kjer je bila etažna lastnina predhodno vzpostavljena že v postopku ZVEtL, pa se je izkazalo, da posamezni deli stavbe niso bili evidentirani, ter je sodišče izdalo novo odločbo. Etažna lastnina ni dokončno vzpostavljena tudi zato, ker posamezni deli stavbe, to so garaže v drugi etaži nimajo določenih solastniških deležev na skupnih delih stavbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ima prav, da je bil predlog vložen v času veljavnega ZVEtL, ko ZVEtL-1, še ni stopil v veljavo. Po ZVEtL-1 bi po 17. členu šlo za tak primer, kot ga opisujejo predlagatelji. To je v primerih, ko je stavba že vpisana v zemljiški knjigi, vendar v zemljiški knjigi niso vpisani vsi posamezni ali skupni deli stavbe, ali niso vpisani idealni deleži solastnine na skupnih delih stavb (nedokončana etažna lastnina). Res je v 54. členu ZVEtL-1 določeno, da v primerih, ko je bil predlog za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi, na kateri ni nastala etažna lastnina pred 1. 1. 2003, vložen pred veljavnostjo tega zakona, se uporabljajo določbe starega zakona. Ostane pa odgovor na vprašanje, ali po ZVEtL v konkretnem primeru lahko šlo za primer, ko bi sodišče moralo upoštevati predlog in odločiti o predlogu.

5. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu piše, da je etažna lastnina popolnoma vzpostavljena, skladna z obstoječim vpisom stavbe v kataster stavb in da zato ni mogoča obravnava po ZVEtL. Sodišče meni, da so navedbe iz predloga o nedokončani etažni lastnini pavšalne, domnevno nevpisani deli pa niso konkretno opredeljeni.

6. Že ZVEtL je zagotavljal sistemske možnosti za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem pri stavbah z več posameznimi deli doslej v nerazrešenih primerih. Gre za podobno situacijo, kot če bi bila etažna lastnina vpisana na podlagi ZPPLPS, ko je ZVEtL v 31. členu predpisal, da se v takem primeru vzpostavi etažna lastnina po njegovih določbah. Zato ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru nikoli ne more iti za položaj iz 31. člena ZVEtL, kaj šele po 17. členu ZVEtL.¹ Odločitev sodišča prve stopnje bi bila pravilna, če bi res bila etažna lastnina popolnoma vzpostavljena, pa bi šlo za kašno spremembo posamičnega lastnika ali kaj podobnega. V konkretnem primeru pa pritožnik navaja, da so že v predlogu opozorili, da gre za stavbo s tremi naslovi oziroma številkami, da je večina stanovanj in parkirnih mest že vpisana, vendar etažna lastnina še ni dokončno vzpostavljena, ker so nevpisani še določeni posamezni deli, predvsem v kletni etažni in so posledično solastninski deleži na posebnih in splošnih delih napačni. Predlagatelji so predlagali izvedenca. V pritožbi celo navaja, da gre za 24 takih posebnih delov, ki jih ni v katastru ne v zemljiški knjigi. Če je temu tako, ima pritožba prav in gre za nedokončano etažno lastnino.

7. Sodišče prve stopnje piše v sklepu, da predlog ni zadosti opredeljen. To pomeni, da ga je treba vrniti v popravo in pozvati tožečo stranko, naj svoje trditve iz predloga o obstoju številnih nevpisanih posameznih delov dopolni. V primeru, če tožeča stranka tega ne bo dopolnila, tedaj je možno razmišljati o tem, da je etažna lastnina že vzpostavljena in gre samo za posamične primere, ki se lahko rešujejo pogodbeno. Če bi pa šlo res za 24 posebnih delov, tedaj pa je treba opraviti postopek po ZVEtL. Razveljavitev temelji na določbi 355. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Gre za preuranjeno odločitev, saj je s tem zmotno uporabljen 31. člen ZVEtL pa tudi 112. do 114. člen SPZ. Če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da gre za pojasnilni del in ni soglasja med predlagatelji, tedaj bi moralo ravnati po določbi ZNP, ki napotuje na odstop nepravdnemu oddelku v nadaljnje reševanje. Odločitev, da se predlog zavrne, pa bi lahko v primeru nemožnosti dogovora pomenila, da je pritožnikom zaprta sodna pot.

-------------------------------
¹ Primerjaj razloge sklepa VSL II Cp 129/2016.

Datum zadnje spremembe:

25.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1778/2020
• VSL Sklep I Cp 622/2018
• VSC Sklep Cp 349/2017