VSL Sklep I Cp 2578/2017

Jedro

Identiteta zahtevkov ni podana, saj mora sodišče pri odločanju upoštevati različne kriterije, in sicer pri prestavitvi služnostne poti ob priznavanju potrebnosti služnostne pravice način najmanjše obremenjenosti gospodujočega zemljišča, oziroma v primeru ukinitve služnostne pravice spremenjene okoliščine na strani služnostnih upravičencev, zaradi katerih služnost ni več potrebna. Različne so tudi posledice glede zemljiškoknjižne ureditve. V primeru prestavitve izvrševanja služnostne pravice gre namreč za obstoj iste služnosti, ki se izvršuje drugače, zato se v zemljiško knjigo sprememba zgolj poočiti. Pri ukinitvi služnostne pravice ta ne obstoji več in v zemljiški knjigi se izvede njen izbris. Gre torej za pravno in dejansko različni podlagi tožbenih zahtevkov, zato je pravno zmotna odločitev sodišča, da je podana litispendenca.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v I. točki izreka razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi litispendence zavrglo tožbo v delu, v katerem se tožbeni zahtevek glasi na ukinitev služnostne pravice parkiranja ter hoje in vožnje z vsemi vozili na služečih zemljiščih parc. št. 426/1, 475/21, 496/1 in 426/15, vse k. o. X, vknjižene v korist gospodujoče parcele 419/9, k. o. X. V preostalem delu je predlog tožencev glede zavrženja tožbe zavrnilo.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnica iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP, s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep v I. točki izreka razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Opozarja, da je sodišče svojo odločitev gradilo na nepravnomočni sodbi P 160/2012, zoper katero je vložila pritožbo. Tožnica je zahtevala prestavitev izvrševanja služnosti zaradi obzirnega izvrševanja, ne pa ukinitve, kot je zmotno štelo sodišče. Zaradi nepravilnega razumevanja tožbenega zahtevka v pravdi P 160/2012 je tudi v tem postopku zmotna ugotovitev, da gre za litispendenco. V pravdi P 160/2012 ukinitev stvarne služnosti ni bila predmet tožbenega zahtevka. To je tožnica izrecno pojasnila, saj je opozorila sodišče, da je vložila ločeno tožbo glede ukinitve stvarne služnosti. Pravna podlaga prestavitve stvarne služnosti je v 219. členu SPZ, glede ukinitve pa v 222. členu SPZ. O zahtevku na ukinitev služnosti teče zgolj obravnavani pravdni postopek. Pravne posledice tožbenih zahtevkov se ne prekrivajo, saj je posledica, ki jo tožnica zasleduje v postopku P 160/2012, zagotovitev obzirnega izvrševanja služnosti s prestavitvijo, posledica, ki jo zasleduje v postopku P 2/2014, pa je ukinitev oziroma utesnitev celotne služnosti. Ugoditev tožbenemu zahtevku v zadevi P 160/2012 ne ustvarja pravnih učinkov v zemljiški knjigi, tožnica je predlagala le, da se prestavitev služnosti tam zaznamuje. Sodišče je dolžno tožbeni zahtevek presojati glede na postavljeno trditveno podlago in dokazne predloge. Tožnica je v zadevi P 160/2012 predlagala tudi prekinitev postopka do zaključka obravnavane zadeve, saj bi morebitna ugoditev tožbenemu zahtevku pod opr. št. P 2/2014 pomenila, da v določenem obsegu odpade pravni interes za pravdo pod opr. št. P 160/2012. Zato je tudi modificirala konkretni tožbeni zahtevek z vlogo z 12. 2. 2014, vendar je sodišče njen predlog zavrnilo. Ker sta vsebinska in materialna temelja obeh tožbenih zahtevkov nedvomno različna, o litispendenci ni mogoče govoriti. Tožnica je v pravdi opr. št. P 160/2012 izrecno zahtevala določitev izvrševanja služnosti parkiranja, distancirala pa se je od služnosti vožnje in hoje, medtem ko se tožba na ukinitev služnosti nanaša na ukinitev vseh treh služnostnih pravic toženke. Pritožnica predlaga hkratno obravnavanje obeh pritožb, podrejeno pa, da senat, ki bo odločal o pritožbi, pribavi tudi spis pod opr. št. P 160/2012.

3. Toženca sta na pritožbo odgovorila in prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V korist parcele št. 419/9, k. o. X, last tožencev, kot gospodujočega zemljišča, je bila s prodajno pogodbo 1. 3. 1999 ustanovljena stvarna služnost parkiranja, hoje ter vožnje z vsemi vozili po služečih zemljiščih, parc. št. 419/10, 419/7, 426/1, 475/21, 475/22, 496/1, 496/40, 496/41, 496/39, 496/50 in 426/15, vse k. o. X, last tožnice. Med pravdnima strankama glede omenjene služnostne pravice pred Okrajnim sodiščem v Radovljici potekata dva pravdna postopka. V pravdni zadevi P 160/2012 tožnica zahteva prestavitev stvarne služnosti, tako da bi se ta izvrševala zgolj na posameznih služečih zemljiščih (parc. št. 419/10, 475/22 in 419/7, vse k. o. X), v obravnavani zadevi pa zahteva ukinitev stvarne služnosti na vseh služečih zemljiščih.

6. Služnostna pravica pomeni velik poseg v lastninsko pravico vsakokratnega lastnika služečega zemljišča, zato jo je treba izvrševati obzirno, na način, ki najmanj obremenjuje služečo nepremičnino (219. člen SPZ). Čeprav SPZ in prej veljavni ZTLR nista posebej urejala prestavitve služnostne poti, tak zahtevek dopušča sodna praksa, zanj pa se zavzema tudi teorija.¹ Vrhovno sodišče je v zadeviid izrecno opozorilo na razliko med zahtevkom na prestavitev služnosti in zahtevkom na ukinitev služnosti. Zapisalo je, da navedbe, da zahtevek na prestavitev služnosti vsebuje tudi zahtevek na ukinitev služnosti, kažejo na: "nerazumevanje bistva zahtevka na prestavitev služnosti, ki namreč vsakokratnemu lastniku gospodujočega zemljišča ne oporeka potrebe po nadaljnji uporabi služnostne poti (kot je to značilno za zahtevek na ugotovitev prenehanja služnostne pravice), temveč izhaja iz okoliščine, da obstoji druga v tožbenem zahtevku "ponujena" pot, enakovredna obstoječi služnostni poti, bodisi na istem oziroma drugem zemljišču istega lastnika, ali pa izjemoma ob njegovi privolitvi tudi na zemljišču tretjega lastnika." S tožbenim zahtevkom po prestavitvi poti, s katerim tožnica zatrjuje obstoj nadomestne poti preko svojega zemljišča, tožencema priznava potrebo po uporabi služnostne poti.

7. Pritožba glede na navedeno utemeljeno opozarja, da identiteta obeh zahtevkov ni podana, saj mora sodišče pri odločanju upoštevati različne kriterije, in sicer pri prestavitvi služnostne poti ob priznavanju potrebnosti služnostne pravice način najmanjše obremenjenosti gospodujočega zemljišča, oziroma v primeru ukinitve služnostne pravice spremenjene okoliščine na strani služnostnih upravičencev, zaradi katerih služnost ni več potrebna. Različne so tudi posledice glede zemljiškoknjižne ureditve. V primeru prestavitve izvrševanja služnostne pravice gre namreč za obstoj iste služnosti, ki se izvršuje drugače², zato se v zemljiško knjigo sprememba zgolj poočiti. Pri ukinitvi služnostne pravice ta ne obstoji več in v zemljiški knjigi se izvede njen izbris. Gre torej za pravno in dejansko različni podlagi tožbenih zahtevkov, zato je pravno zmotna odločitev sodišča, da je podana litispendenca.

8. Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo tretji odstavek 189. člena ZPP, je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti na podlagi tretje točke 365. člena ZPP. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje o zadevi vsebinsko odloči, upoštevajoč kriterije za prenehanje stvarne služnosti iz 222. člena SPZ. Glede na takšno odločitev pritožbeno sodišče tudi ni sledilo predlogu tožnice o hkratnem odločanju o pritožbi v zadevi P 160/2012 Okrajnega sodišča v Radovljici.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------
¹ Primerjaj Tratnik M. in drugi: Stavbna pravica in služnosti, stran 115-117, v Juhart M. in drugi: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, stran 909-910. Sodne odločbe VSL I Cp 1389/2004, II Cp 402/99, VS RS II Ips 137/93 in II Ips 386/2005.
² Primerjaj M. Juhart, Stvarnopravni zakonit s komentarjem, stran 910.

Datum zadnje spremembe:

25.04.2018

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 386/2005
• VSL sodba I Cp 2740/2016
• VSL sklep I Cp 2750/2013