VSL Sklep Cst 97/2018

Jedro

Odločitev o utemeljenosti upraviteljevega ugovora je sodišče prve stopnje oprlo na dejstvo, da dolžnik v roku iz sklepa o prodaji ni izpraznil stanovanja, v katerem je živel in v katerem je imel svoje stvari. Brez presoje, ali je imel dolžnik utemeljen razlog, da se ni mogel izseliti iz stanovanja in iz njega odnesti svoje stvari v roku treh mesecev iz sklepa o prodaji, je materialno pravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da predstavlja dejstvo, da stanovanja ni izpraznil na dan, ki mu ga je določilo sodišče v sklepu o prodaji, kršitev dolžnikove sodelovalne dolžnosti s sodiščem.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se upraviteljev ugovor proti odpustu obveznosti z dne 23. 8. 2017 zavrne.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje postopek odpusta obveznosti dolžniku ustavilo in njegov predlog zavrnilo.

2. Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil, uveljavljal je pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka ter višjemu sodišču predlagal, da ugodi pritožbi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor stečajnega upravitelja zoper odpust obveznosti z dne 23. 8. 2017 zavrne.

3. Upravitelj je na poziv sodišča glede pritožbe stečajnega dolžnika navedel, da meni, da so bila vsa dejanja s strani upravitelja opravljena skladno z določbami ZFPPIPP ter da v celoti vztraja pri svojih navedbah iz predhodnih vlog.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Postopek proti odpustu obveznosti se začne z vložitvijo ugovora, da ni pogojev za odpust obveznosti, če obstajajo ovire za odpust obveznosti iz 399. člena zakona ali če dolžnik krši svoje obveznosti iz 383.b, 384., 386. ali 401. člena zakona (prvi odstavek 403. člena ZFPPIPP). V konkretnem primeru je vložil ugovor proti odpustu obveznosti upravitelj. Uveljavljal je kršitev dolžnikovih obveznosti iz prvega odstavka 383.b člena ZFPPIPP¹. V ugovoru z dne 23. 8. 2017 je navedel, da dolžnik v zvezi s svojimi dolžnostmi glede poročanja v obdobju od začeta postopka odpusta obveznosti, razen izvidov pregledov s strani ortopeda, upravitelju ni posredoval za noben mesec poročil o iskanju zaposlitve, niti dokazil o tem, da zaposlitev išče. Zgolj na tej podlagi je predlagal ustavitev postopka odpusta obveznosti. Dolžnik se je tem navedbam uspešno ubranil, saj iz razlogov sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da dejstvo, da dolžnik upravitelju ni redno poročal o iskanju zaposlitve, ni sorazmerno s predlagano posledico, ker iz listin, ki jih je dolžnik predložil sodišču in upravitelju izhaja, da je bil dolžnik zaradi zdravstvenih težav oproščen obveznosti aktivnega iskanja zaposlitve. Ob takem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje ocenilo, da ni podan razlog, ki ga je uveljavljal upravitelj z ugovorom proti odpustu obveznosti.

6. Ker je sodišče prve stopnje presodilo, da razlog, ki ga je uveljavljal upravitelj v ugovoru z dne 23. 8. 2017 ne obstaja, bi lahko na podlagi določbe drugega odstavka 406. člena ZFPPIPP ugovor zavrnilo, če upravitelj ne bi utemeljeval kršitve dolžnikovih obveznosti iz prvega odstavka 383.b člena ZFPPIPP še na drugih trditvah, ki jih je podal med postopkom obravnave ugovora proti odpustu obveznosti, in sicer v odgovoru z dne 17. 10. 2017 na odgovor dolžnika zoper ugovor upravitelja (p.d. 91). V tej vlogi je v zvezi z očitano kršitvijo dolžnosti dolžnika, da sodeluje z upraviteljem, navedel, da se dolžnik tudi ni odzval na njegov poziv z dne 20. 6. 2017, da izprazni stanovanje v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa sodišča o prodaji stanovanja, pač pa ga je izpraznil šele septembra 2017. Sodišče prve stopnje je v okviru ugovora upravitelja proti odpustu obveznosti z dne 23. 8. 2017 kot pravočasne obravnavalo tudi navedene upraviteljeve trditve in na podlagi obravnave teh presodilo, da obstaja razlog, ki se uveljavlja z ugovorom (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP).

7. Sodišče prve stopnje je postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo na podlagi naslednjih ugotovljenih kršitev obveznosti dolžnika o dosegljivosti sodišču in upravitelju: ker dolžnik ob pravnomočnosti sklepa o prodaji stanovanja, stanovanja ni izročil upravitelju in je bil v času od 15. 5. 2017 do dejanske izselitve dne 20. 9. 2017 v nepremičnini brez pravnega naslova; ker na poziv upravitelja z dne 20. 6. 2017, da nepremičnino izprazni, tega ni storil, kljub temu, da je nedvomno vedel, da se je stanovanje prodalo. Kot neupoštevna je zavrnilo pojasnila dolžnika, zakaj se ni mogel v roku treh mesecev izseliti iz stanovanja.

8. Odločitev o utemeljenosti upraviteljevega ugovora je sodišče prve stopnje oprlo na dejstvo, da dolžnik v roku iz sklepa o prodaji (15. 5. 2017) ni izpraznil stanovanja, v katerem je živel in v katerem je imel svoje stvari. Pritožbeno sodišče pa v konkretnem primeru ocenjuje, da je sodišče prve stopnje na podlagi tega dejstva zmotno sklepalo, da za to, da je stanovanje izpraznil šele 20. 9. 2017, dolžnik ni imel nobenega upravičenega razloga. Brez presoje, ali je imel dolžnik utemeljen razlog, da se ni mogel izseliti iz stanovanja in iz njega odnesti svoje stvari v roku treh mesecev iz sklepa o prodaji (drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP), je materialno pravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da predstavlja dejstvo, da stanovanja ni izpraznil na dan, ki mu ga je določilo sodišče v sklepu o prodaji, kršitev dolžnikove sodelovalne dolžnosti s sodiščem. Ker dolžnika v postopku osebnega stečaja upravitelj ni prisilno izselil iz stanovanja, stečajno sodišče prej ni prišlo v položaj, da bi moralo obravnavati razloge dolžnika za eventualni odlog izvršbe, ki jih je dolžnik zato navedel šele v postopku obravnave ugovora proti odpustu obveznosti.

9. Pritožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi trditev, da se dolžnik iz stanovanja ni uspel izseliti zaradi zdravstvenih težav, ob ugotovitvi, da je bil dolžnik zaradi zdravstvenih težav oproščen obveznosti aktivnega iskanja zaposlitve, tudi to dejstvo, podprto z ustreznimi dokazi, upoštevati v korist in ne v škodo dolžniku. Sodišče prve stopnje izhaja sicer iz pravilnega stališča, da bi moral dolžnik spoštovati odločitev sodišča in se iz stanovanja, ki se prodaja, v roku ki mu ga je določilo sodišče, izseliti. Če se ne izseli in stanovanja v roku ne izroči upravitelju, je pravnomočen sklep izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja proti dolžniku. Izvršilna dejanja iz 221. člena ZIZ pa na podlagi pravnomočnega sklepa iz tretjega odstavka tega člena namesto izvršitelja opravi upravitelj (tretji in četrti odstavek 395. člena ZFPPIPP). Stvar nadaljnjega postopka izvršbe bi bilo vprašanje, ali bi dolžnik uspel izvršbo odložiti zaradi zdravstvenih oziroma drugih razlogov, ki jih je navedel v obrambo očitkom, da stanovanja v roku ni izpraznil. Ker pa upravitelj v konkretnem primeru izvršbe ni opravljal v okviru postopka osebnega stečaja, ki se vodi nad dolžnikom, se stečajno sodišče tudi ni ukvarjalo z vprašanjem, kaj bi dolžnik lahko dosegel, če bi upravitelja v primeru, če bi ta opravljal izvršilna dejanja obvestil, da ima zdravstvene težave, ali da ne najde drugega bivališča ali ustreznega prostora, kamor bi lahko prenesel iz stanovanja svoje stvari v roku treh mesecev od izdaje sklepa o prodaji in zaprosil za odlog izvršbe do septembra istega leta.

10. Posledično je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da na dejanski podlagi, ki jo je zatrjeval upravitelj v zvezi z nepravočasno izpraznitvijo stanovanja, obstaja tudi razlog, ki ga je upravitelj uveljavljal z ugovorom proti odpustu obveznosti, kar terja spremembo izpodbijanega sklepa z zavrnitvijo ugovora. Če sodišče presodi, da razlog, ki se uveljavlja z ugovorom, ne obstaja, namreč ugovor zavrne (drugi odstavek 406. člena ZFPPIPP).

11. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa sicer še navedlo, da se glede na dejstvo, da je ugotovilo navedene kršitve, ni posebej opredeljevalo do ravnanj dolžnika v zvezi s prejemom kupnine v višini 5.000,00 EUR za opremo in 60,00 EUR za vhodna vrata in glede navedb dolžnika samega, da se je v teku stečajnega postopka dodatno zadolževal. Kljub temu pritožbeno sodišče zadeve ni vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, ker navedenih dejstev sodišče ne more ugotavljati mimo ustrezno podanih pravočasnih trditev, s katerimi mora vsak upravičen vlagatelj ugovora utemeljiti svoj ugovor proti odpustu obveznosti (prvi in drugi odstavek 7. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Navedbe samega dolžnika, ki jih je sodišče omenilo v obrazložitvi sklepa in ki naj bi potrjevale še dodatne razloge, da se dolžniku postopek odpusta obveznosti ustavi, pa po oceni pritožbenega sodišča ne terjajo dodatnega ugotavljanja dejanskega stanja, ker na teh dejstvih predlagatelj ni utemeljeval ugovora proti odpustu obveznosti.

12. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je upraviteljev ugovor proti odpustu obveznosti z dne 23. 8. 2017 zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------
¹ Dolžnik je dolžan sodelovati s sodiščem in z upraviteljem ter se odzivati na sodna pisanja in pozive upravitelja.

Datum zadnje spremembe:

25.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 247/2013
• VSL Sklep Cst 428/2021
• VSL sklep Cst 421/2015