VSL Sklep IV Cp 557/2018

Jedro

Ni nepomembno dejstvo, da je bil nasprotni udeleženec do predlagateljice verbalno nasilen že daljši čas, vse od smrti njenega moža v letu 2012. Poleg tega je bil nasilen tudi do sestre, ki ji je poškodoval nos in center za ravnotežje. Čeprav gre za dogodke izpred dveh ali več let, pa imajo določeno težo pri presoji ogroženosti predlagateljice. Konkretni primer je zato treba presojati tudi v luči preteklih nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca, saj ne gre za osamljen primer, kot to želi prikazati pritožba. Čeprav predlagateljica ni utrpela hudih telesnih poškodb, je izrečeni ukrep povsem ustrezen. Prvo sodišče je pravilno upoštevalo dejstvo, da ni šlo za osamljen primer nasilja, marveč je bil nasprotni udeleženec verbalno nasilen do nje že daljše časovno obdobje, do svoje sestre pa tudi fizično.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 30. 6. 2017 (I. točka izreka) in nasprotnemu udeležencu naložilo povračilo predlagateljičinih stroškov v znesku 352,38 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Poudarja, da ni podana ogroženost predlagateljice, izrečeni ukrep pa je nesorazmeren. Izpostavlja, da traja ukrep neprekinjeno že od 5. 5. 2017, torej sedem mesecev. Takšno trajanje prepovedi vstopa v stanovanje ni sorazmerno očitanemu dejanju. Pojasnjuje, da na narok ni mogel pristopiti, saj zaradi prepovedi približevanja nima strehe nad glavo. Po svojih močeh išče prebivališče, to pa mu tudi onemogoča odzivnost, kot jo od njega pričakuje sodišče. Na dan naroka ni mogel niti priti v K. niti opravičiti svojega izostanka. Ker je bila obravnava zaključena brez njegovega zaslišanja, mu je bila kršena pravica do kontradiktornosti oziroma do izjave v postopku. To predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka.

Četudi bi do dogodka 5. 5. 2017 prišlo na način, kot ga opisuje predlagateljica, dogodek po objektivni plati ni bil tako ogrožajoč, da bi upravičeval že sedemmesečno prepoved približevanja in uporabo domačega stanovanja. Poleg tega predlagateljica v tem stanovanju ne prebiva. V zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo predloga ni prišlo do drugih dogodkov, ki bi jih bilo kakorkoli mogoče uvrstiti v družinsko nasilje. Dogodki izpred dveh in več let pa so za konkretni primer pravno neupoštevni, zato sodišče nanje napačno opira svojo odločitev. Tako neupravičeno širi meje uporabe ZPND in svoje zaključke opira na okoliščine, ki zaradi časovne oddaljenosti ne morejo biti predmet obravnave. Povsem enostransko je zatrjevan dogodek, ki naj bi se neugotovljenega dne zgodil na sodišču, ko naj bi nasprotni udeleženec predlagateljici rekel, da je "pokvarjenka debela". V zvezi s tem ni tekel noben postopek.

Dogodek z dne 5. 5. 2017 subjektivno ni mogel biti tako intenziven, kot ga skuša prikazati predlagateljica. Šlo je le za površinsko poškodbo glave in odrgnino prsta. Kakršnokoli trpljenje ali strah nista izkazana. Sodišče brez kritične presoje zaključi, da se je predlagateljica v P. preselila izključno iz strahu pred nasprotnim udeležencem in njegovim nepredvidljivim vedenjem. Ni mogoče govoriti o nekem intenzivnejšem družinskem nasilju, ki bi zahtevalo prepoved približevanja in prepoved uporabe lastnega doma več kot sedem mesecev. Ker udeleženca dejansko prebivata v ločenih stanovanjih, predlagateljica pa se v stanovanje na G. niti ne želi vrniti, ni pogojev za izrek ukrepa po 21. členu ZPND. Nasprotni udeleženec ima prepoved približevanja neprekinjeno že od 5. 5. 2017, zato ni bilo nobene upravičene potrebe za predlagateljičino selitev v P. Gre zgolj za njeno osebno odločitev.

Pritožnik opozarja na dejstvo, da so med nepravdnima strankama, kot tudi med ostalimi dediči po starem očetu nasprotnega udeleženca, nerazčiščena lastniška razmerja na nepremičnini, v kateri se nahaja sporno stanovanje. Zaščita po ZPND ni predvidena v primerih, ko gre za neurejene odnose med solastniki ali dediči, ali ko so ti v sporu glede načina uporabe in delitve skupnega premoženja, saj se ta razmerja rešujejo v drugih postopkih.

Nasprotni udeleženec je sedaj brez strehe nad glavo in nima stalnih prihodkov ter možnosti uporabe domačega stanovanja. Onemogočen je pri tem, da bi si poiskal službo in si ustvaril družino.

Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, ugodi njegovemu ugovoru zoper sklep z dne 30. 6. 2017 in predlagateljičin predlog zavrne. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena predlagateljici.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu za obdobje dvanajstih mesecev od vročitve sklepa prepovedalo vstopiti v stanovanje na naslovu P., v katerem predlagateljica trenutno živi, v stanovanje na naslovu J., kjer ima predlagateljica stalno prebivališče, in v stanovanje na naslovu G., kjer ima predlagateljica začasno prebivališče in svoj dom. Prav tako se ne sme zadrževati v bližini prej navedenih stanovanj ter se približevati predlagateljičinemu delovnemu mestu, kot tudi s predlagateljico navezovati stike ali vzpostavljati kakršnakoli srečanja (II. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je bilo v I. točki izreka naloženo, da predlagateljici prepusti v izključno uporabo stanovanje z ID znakom: del stavbe 000, ki se nahaja v 2. nadstropju stavbe na naslovu G., in sicer v obsegu, kot ga je imel v uporabi sam. Za primer, da bi nasprotni udeleženec ravnal v nasprotju z odločitvijo sodišča, mu je bila izrečena denarna kazen v višini 300,00 EUR (III. točka izreka). V VI. točki izreka je sodišče odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške tega postopka.

6. Zoper takšno odločitev je nasprotni udeleženec podal ugovor, ki pa ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo (I. točka izreka) in nasprotnemu udeležencu naložilo 352,38 EUR predlagateljičinih stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

7. ZPND ureja začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Namen zakona je preprečevanje nasilja v družini in v ukrepih za odvrnitev nadaljnje škode. Svoj namen lahko doseže le, če je odločitev izdana v hitrem postopku - tudi brez vnaprejšnjega opozorila nasprotni stranki. Na hiter postopek napotuje določba 22.a člena ZPND, v kateri je govora o nujnem in prednostnem postopku.

8. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dokazno oceno prvega sodišča, saj jo je moč oceniti kot logično in življenjsko prepričljivo, ter je napravljena v skladu z metodološkim napotilom iz 8. člena ZPP.

9. Pritožba si neutemeljeno prizadeva zmanjšati težo nasilnega dejanja. Zatrjevanja, da dogodek po objektivni plati ni bil tako ogrožajoč ter ne opravičuje že sedemmesečne prepovedi približevanja in uporabe domačega stanovanja, so neutemeljena. Res je, da mora biti predlog podan najpozneje v šestih mesecih, odkar je žrtev zadnjič utrpela telesno poškodbo, ali ji je povzročitelj nasilja prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (22.b člen ZPND). Vendar pa ni nepomembno dejstvo, da je bil nasprotni udeleženec do predlagateljice verbalno nasilen že daljši čas, vse od smrti njenega moža v letu 2012. Poleg tega je bil nasilen tudi do sestre, ki ji je poškodoval nos in center za ravnotežje. Čeprav gre za dogodke izpred dveh ali več let, pa imajo določeno težo pri presoji ogroženosti predlagateljice. Konkretni primer je zato treba presojati tudi v luči preteklih nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca, saj ne gre za osamljen primer, kot to želi prikazati pritožba. Čeprav predlagateljica ni utrpela hudih telesnih poškodb, je izrečeni ukrep povsem ustrezen. Prvo sodišče je pravilno upoštevalo dejstvo, da ni šlo za osamljen primer nasilja, marveč je bil nasprotni udeleženec verbalno nasilen do nje že daljše časovno obdobje, do svoje sestre pa tudi fizično.

10. Ni razloga, da prvo sodišče ne bi sledilo predlagateljičini izpovedbi. Konsistentno je predstavila dogajanje 5. 5. 2017 in izpostavila, da še vedno duševno trpi: strah jo je vrnitve domov, sodišče prve stopnje pa je zaznalo tudi njeno čustveno prizadetost. Pritožba ne vzbudi dvoma v verodostojnost predlagateljičine izpovedbe in na več mestih zmotno ponavlja, da je šlo za enkraten dogodek. Pri tem pa pozablja, da je predlagateljica že v samem predlogu za izrek ukrepov obširno opisala več dogodkov njegovega verbalnega in fizičnega nasilja, ki so pomembni z vidika presoje stopnjevanja nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca.

11. Razlog, da tožnica ne živi v stanovanju, ki se nahaja na G., je v njenem strahu pred nasprotnim udeležencem, kar je prepričljivo izpovedala. Zato so pritožbeni očitki, da predlagateljica v tem stanovanju niti ne želi živeti, zmotni. Predlagateljica se je preselila v najemniško stanovanje (P.) prav zaradi strahu pred nasprotnim udeležencem in sodišče prve stopnje ni imelo razloga, da ji ne bi verjelo.

12. Nerazumljiva je pritožbena navedba, da je bila nasprotnemu udeležencu kršena pravica do kontradiktornosti oziroma do izjave v postopku. Nasprotni udeleženec je bil na narok, ki se je vršil 10. 10. 2017, pravilno vabljen, vendar pa se vabilu ni odzval in ni izkoristil možnosti, da bi predstavil svoje videnje zadeve. Zato so pritožbena izvajanja v smislu absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka povsem neutemeljena.

13. V pritožbi izpostavljena nerazčiščena lastniška razmerja predstavljajo pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče, skladno z določbo 337. člena ZPP, ne more upoštevati. Teh navedb pritožnik ni podal pravočasno, niti ni pojasnil, da jih brez svoje krivde ni mogel pravočasno navesti, zato so pravno neupoštevne.

14. Glede na zgoraj pojasnjeno pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče - v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP in v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - zavrnilo, izpodbijani sklep pa potrdilo.

Datum zadnje spremembe:

25.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 1644/2022
• VSC Sklep II Cp 359/2021
• VSL Sklep IV Cp 662/2023