VSL Sklep II Cp 2531/2017

Jedro

Sodišče je zmotno opredelilo krog zakonitih dedičev po pokojni A. Njen zakoniti dedič je tudi pokojni mož C. starejši, ki je umrl tekom zapuščinskega postopka po njej. Treba je ugotoviti, kdo so dediči po njem.

Zahtevana napotitev na pravdo bi pomenila nedopustno ponovno vsebinsko odločanje o vprašanju obsega zapustničinega premoženja, o katerem je med dediči že pravnomočno odločeno. Nenazadnje pa bi ponovna prekinitev postopka nedopustno podaljšala zapuščinski postopek.

Izrek

I. Pritožbam se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 2. točki izreka razveljavi glede odločitve o dedovanju 1/6 zapuščine ter se v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V ostalem delu (glede ugotovitve obsega zapuščine in zakonitega dedovanja dedičev C. ml., D., E., F. in G., vsakega do 1/6 zapuščine) pa se pritožbe zavrnejo in sklep v nerazveljavljenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom o dedovanju ugotovilo, da v zapuščino po pokojni A., umrli ..., sodi do 1/2 nepremičnina parc. št. 1 k.o. X. Za dediče na podlagi zakonitega dedovanja je proglasilo zapustničine otroke C. ml., D., E., F. in G., vsakega do 1/5 zapuščine.

2. Proti temu sklepu se pritožujejo dediči C. ml., D., in F. Predlagajo ustrezno spremembo oziroma razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu oziroma v celoti.

3. Dedič C. ml. v pritožbi navaja, da je sodišče sicer pravilno ugotovilo obseg zapuščine, a očitno pomotoma prezrlo, da je kot zakonitega dediča treba upoštevati tudi po zapustnici umrlega C. starejšega - njenega moža. Tako znašajo zakoniti deleži proglašenih dedičev 1/6 za vsakega in ne 1/5, saj je treba upoštevati kot zakonitega dediča tudi C. st. in v njegovo korist ustanoviti dedno pravico do 1/6 zapuščine po njegovi pokojni ženi.

4. Dediča D. in F. v ločenih pritožbah navajata, da sta na zapuščinski obravnavi 22. 3. 2017 zatrjevala, da v zapuščino po pokojni A. sodijo še 1/2 kmetije v K. in 1/2 kmetije v Š., saj je zapustnica te nepremičnine pridobila v času trajanja zakonske zveze s pokojnim možem C. Dedinja F. je enako trdila že na zapuščinskem naroku 5. 9. 2008. Ker je prišlo do spora glede obsega zapuščine po pokojni zapustnici, bi moralo sodišče oba pritožnika napotiti na pravdo zoper ostale so dediče, na ugotovitev, da v zapuščino po pokojni zapustnici sodi tudi 1/2 kmetije v K. in 1/2 kmetije v Š., pri tem pa predmetni zapuščinski postopek prekiniti do pravnomočne rešitve pravde na ugotovitev obsega zapuščine. Nikakor ne prepričajo razlogi sklepa o dedovanju, da je že E. po napotitvenem sklepu vložila tožbo na ugotovitev, da v zapuščino po pokojni sodi delež do 88/100 kmetije v Š. in delež do 1/2 kmetije v K. ter da naj bi pravnomočna zavrnilna sodba učinkovala tudi na vse ostale dediče tega zapuščinskega postopka. Pritožnika opozarjata, da so bili dediči enotni in nujni sosporniki, tudi če bi pritožnika pripoznala tožbeni zahtevek, pripoznanje ne bi učinkovalo oziroma se raztezalo tudi na ostale druge enotne nujne sospornike. Sploh pa ni bistveno, ali sta se pritožnika z zahtevki sodedinje strinjala ali ne, ampak je bistveno, da njiju sodišče do sedaj ni napotilo na pot pravde, zaradi ugotovitve, da v zapuščino po pokojni mami sodi tudi 1/2 kmetije v K. in 1/2 kmetije v Š. ter da v že končani pravdi za to ugotovitev nista imela nikakršne pravno upoštevne možnosti. Grajata tudi v obrazložitvi sklepa o dedovanju ocenjeno vrednost nepremičnine, na podlagi katere je sodišče dedičem odmerilo sodne takse.

5. Dediča D. in F. sta odgovorila na pritožbo sodediča C., tudi dedič C je odgovoril na njuni pritožbi. Odgovor na pritožbo je vložila tudi dedinja E.

6. Dediča D. in F. sta vložila dve dopolnitvi pritožbe, ker sta obe prepozni, ju pritožbeno sodišče ni obravnavalo.

7. Pritožbe so delno utemeljene.

8. Zapuščinsko sodišče je navedlo sledeče razloge za izdajo izpodbijanega (delnega) sklepa po pokojni A. v združenem zapuščinskem postopku ( opr. št. IV D 522/2001 in II D 455/1997), ki se skupaj vodi po njej in pokojnem C. starejšem:

- v zapuščino sodi nepremičnina parc. št. 1 k.o. X do 1/2, glede katere med dediči ni spora;

- med dediči je bil v ostalem sporen obseg zapuščine, zato je zapuščinsko sodišče s sklepom II D 455/1997 in IV D 522/2001 z dne 1. 4. 2009 oba zapuščinska postopka prekinilo in dediče glede tega in ostalih spornih dejstev napotilo na pravde;

- le dedinja E. je na podlagi napotitvenega sklepa zoper preostale dediče vložila tožbo na ugotovitev, da v zapuščino po pokojni materi A. sodi delež do 88/100 kmetije v Š. in delež do 1/2 kmetije v K.; tožbeni zahtevek je bil pravnomočno zavrnjen s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2268/2009-II z dne 20. 9. 2016;

- na zapuščinski obravnavi 22. 3. 2017 sta pritožnika F. in D. (skupaj z G., ki je bila napotena na pravdo, pa tožbe ni vložila) zaradi spornega obsega zapuščine po pokojni A. ponovno predlagala prekinitev postopka in napotitev na pravdo, da v zapuščino po njej sodi 1/2 kmetije v K. ter 1/2 kmetije v Š.;

- zapustnica ni naredila oporoke; njeni zakoniti dediči so po enakih deležih njeni otroci C. ml., D., E., F. in G.

9. Dediča F. in D. izpodbijata ugotovitev sodišča o obsegu zapuščine. Trdita, da vanjo sodijo poleg nepremičnine, ugotovljene v 1. točki izreka sklepa, še 1/2 kmetije v K. in 1/2 kmetije v Š., pri katerih je v zemljiški knjigi kot lastnik vknjižen njen pokojni mož C. starejši. Dedič C. mlajši pa trdi, da je sodišče napačno ugotovilo krog zakonitih dedičev po pokojni materi, saj je prezrlo, da je kot zakonitega dediča po njej potrebno upoštevati tudi kasneje umrlega moža C. starejšega.

10. Po določbi 212. člena Zakona o dedovanju (ZD) sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino. V obravnavani zadevi je bil spor med dediči o tem, ali spadata v zapuščino po zapustnici tudi nepremičnini, označeni kot polovica kmetije v K. in polovica kmetije v Š., jasno izpostavljen že na zapuščinski obravnavi 5. 9. 2008. Takrat sta dedinji E. in G. uveljavljali večji obseg zapuščine po pok. materi za tekom trajanja zakonske zveze pridobljeno skupno premoženje, medtem ko se pritožnika, skupaj s C., s tem nista strinjala in sta menila, da celotni kmetiji sodita v zapuščino po očetu. Sodišče je zato na pravdo napotilo le dedinji, ki sta zatrjevali večji obseg zapuščine po pokojni materi. Pritožnika D. in F. sta v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani P 2268/2009-II kot toženca izrecno nasprotovala tožbenemu zahtevku tožnice (torej ga nista priznavala) med ostalim tudi s trditvami, da sta kmetiji v Š. in K. v celoti last C. starejšega in nista predmet skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze s pokojno A. Šele po pravnomočnem končanju dolgoletnega pravdnega postopka sta se očitno premislila in sedaj zahtevata ponovno prekinitev postopka, da bi o istem sporu o obsegu zapuščine sodišče ponovno prekinilo zapuščinski postopek, a tokrat na njuno tožbo.

11. Zapuščinsko sodišče napoti stranke na pravdo le, kadar za to obstajajo utemeljena potreba in upravičeni razlogi, vse tudi ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera. Pri tem mora preprečiti, da bi možnost napotitve na pravdo postala sredstvo za zavlačevanje postopka, ki bi ga nedobroverna stranka lahko uporabila tako, da bi iz nepoštenih nagibov, brez verjetne podlage, zatrjevala spornost dejstev¹. Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da napotitev dedičev D. in F. na pravdo za ugotavljanje istih spornih dejstev o obsegu zapuščine po pokojni A., nima razumne podlage in je že zato neutemeljena. Drži, da zapuščinsko sodišče njiju ni napotilo na pravdo glede večjega obsega zapuščine po pok. materi, saj tega nista uveljavljala, zoper napotitveni sklep se nista pritožila, v pravdi po tožbi dedinje E. pa sta aktivno sodelovala in tožbenemu zahtevku nasprotovala. Predvsem pa bi zahtevana napotitev na pravdo pomenila nedopustno ponovno vsebinsko odločanje o vprašanju obsega zapustničinega premoženja, o katerem je med dediči že pravnomočno odločeno. Nenazadnje pa bi ponovna prekinitev postopka nedopustno podaljšala zapuščinski postopek.

12. Treba pa je pritrditi pritožbi dediča C. ml., da je sodišče zmotno opredelilo krog zakonitih dedičev po pokojni A. Njen zakoniti dedič je tudi pokojni mož C. starejši, ki je umrl tekom zapuščinskega postopka po njej dne 4. 5. 2001. Zato nesporni obseg zapuščine, opredeljen v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa, dedujejo kot zakoniti dediči poleg v 2. točki izreka navedenih otrok zapustnice, po enakih deležih (1/6) še dediči po pokojnem C. starejšem.

13. Pritožbeno sodišče pa ne more slediti predlogu dediča C. mlajšega, naj se v korist pokojnega C. starejšega ustanovi dedna pravica v višini 1/6 zapuščine. ZD instituta ustanovitve dedne pravice ne pozna, večinska sodna praksa pa ga zavrača².

14. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbam C. ml. in zgolj posledično pritožbam D. in F. ter sklep sodišča prve stopnje razveljavilo glede odločitve o dedovanju 1/6 zapuščine po pokojnem zakonitem dediču zapustnice (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče glede tega dela zapuščine ponovno odločiti, ko bo ugotovilo, kdo so dediči po pokojnem C. starejšem. V ostalem pa so pritožbe neutemeljene, zato jih je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep v nerazveljavljenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

15. Vrednost zapuščine je ugotovljena in zapisana zgolj v obrazložitvi sklepa in ima pomen le za odmero sodne takse. Zato ne more biti predmet pritožbenega preizkusa.

-------------------------------
¹ Več o vlogi zapuščinskega sodnika pri napotitvi na pravdo v: Dr. Vesna Rijavec, Dedovanje, procesna ureditev, Gospodarski vestnik, 1999, str. 226-228.
² Glej odločbe VSL I Cp 43/2015, I Cp 2752/2013, VSL II Cp 2277/2009, VSM I Cp 440/2012, VSL II Cp 78/2002, VSL I Cp 369/2009, VSL I Cp 537/2009, VSL I Cp 2975/2008.

Datum zadnje spremembe:

29.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 1165/2014
• VSL sklep I Cp 2783/2016
• VSL sklep I Cp 2151/2013