VSL Sklep II Cp 384/2018

Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik v izjavi o premoženjskem stanju ni prijavil vseh podatkov. Zato je utemeljeno zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodne takse za tožbo. Zmotno pa meni pritožba, da bi sodišče moralo v okviru materialnega vodstva pravde predočiti ugotovljene podatke po uradni dolžnosti in omogočiti tožniku, da izjavo o premoženjskem stanju popravi.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks in podredni predlog za delno oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Ne drži, da bi tožeča stranka k predložni izjavi navedla neresnične podatke. Tožeča stranka je določene podatke v izjavi o premoženjskem stanju pomotoma izpustila, a to ne pomeni, da so bili neresnični, ampak le pomanjkljivi. Sodišče je kršilo določbe ZPP o materialnem procesnem vodstvu, saj tožeče stranke ni pozvalo k izjasnitvi glede teh podatkov in posledično dopolnitvi predloga. Zato je preuranjeno zavrnjen predlog za oprostitev. Tožeča stranka ni imela možnosti, da bi pojasnila, zakaj teh podatkov v predlogu ni navedla. Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno. Plačilo 1.005,00 EUR bi zanjo pomenilo preveliko finančno breme in ogrožanje njenega socialnega položaja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Bistvo pritožbe je v tem, da je tožnik pomotoma izpustil določene podatke v izjavi o premoženjskem stanju. Pritožnik meni, da bi sodišče moralo predočiti tožniku ugotovitve, ki jih je ugotovilo po uradni dolžnosti in v skladu z 12.a členom ZST-1. Pri tem spregleda, da je v izjavi o premoženjskem stanju (list. št. 3-9), kar je predložila tožeča stranka v ustreznem obrazcu, v izjavi predvideno, da stranka obkroži trditev oziroma obkroži zanikanje te trditve. Tako je tožeča stranka obkrožila "ne" trditev, da bi imela prihranke, enako je obkrožila "ne" da ... To pomeni, da ni šlo za pomotoma izpuščene podatke, ampak za neresnične podatke, tako kot ugotavlja sodišče prve stopnje.

5. Zmotno meni pritožba, da ko sodišče po uradni dolžnosti ugotoviti, da podatki iz izjave o premoženjskem stanju ne držijo ali ne držijo v celoti, mora to predočiti stranki in jo v mejah materialnega vodstva pravde poučiti, da poda resnične podatke. Kaj takega ne izhaja iz razlage 12.a člena ZST-1 ali pa določb o taksni oprostitvi iz specialnega zakona, kar je v tem primeru Zakon o sodnih taksah. Gre za pravico, za katero se stranka poteguje in mora sodišču predložiti ustrezne podatke. Sicer sodišče ne more objektivno odločiti.

6. Pritožba še trdi, da plačila 1.005,00 EUR ne zmore. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima res ... Vendar je že ... stanje na računu takšno, da bo tožnik zmogel plačilo sodne takse za tožbo, ne da bi bilo premoženjsko stanje njega ali družine ogroženo.

7. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem ni zagrešilo bistvene kršitve določb ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. To je narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

16.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1668/2015
• VSL Sklep II Cp 1367/2019
• VSL sklep I Cpg 1223/2014