<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 102/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.102.2018
Evidenčna številka:VSL00008999
Datum odločbe:15.02.2018
Senat, sodnik posameznik:Dušan Barič (preds.), Alenka Kobal Velkavrh (poroč.), Bojan Breznik
Področje:POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - pogodba o ustanovitvi - nakupna opcija - ustanovitev pridobitvene opcije - opcijska pogodba - opcijska izjava - odkupna pravica - verjetnost obstoja terjatve - nižji dokazni standard - elementi oderuštva - oderuškost - delna ničnost - čas veljavnosti začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode - predpostavke za izdajo začasne odredbe - prenos poslovnega deleža

Jedro

Pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe se opravi le materialnopravna presoja o tem, ali je podana verjetnost terjatve, kar pomeni, da v tem postopku sodišče odloča na podlagi nižjega dokaznega standarda od tistega, s katerim bo moralo odločiti o tožbenem zahtevku, ko bo moralo svojo odločitev utemeljiti na prepričanju.

Tožeči stranki uveljavljata ničnost opcijske pogodbe zaradi oderuštva.

Med pravdnima strankama je bila sklenjena opcijska pogodba, ki vsebuje opcijsko ponudbo za odkup poslovnega deleža družbe. Za presojo sorazmernosti med obveznostmi strank je bistvena vrednost same družbe. Kupnina dogovorjena z opcijsko poonudbo za 1 EUR je v oćitnem nesorazmerju z vrednostjo same družbe, ni pa s stopnjo verjetnosti izkazano, da bi bila zaradi tega pogodbenega določila nična celotna pogodba. Predmet meritorne odločitve bo, ali lahko pogodba ostane v veljavi brez navedenega ničnega določila.

S stopnjo verjetnosti je izkazano, da sta bila tožnika ob podpisu pogodbe zaradi strahu pred možnostjo uvedbe stečaja nad družbo, katere družbenika sta, v stiski, saj sta družbo dojemala kot svoje življenjsko delo in sta čutila globoko odgovornost do zaposlenih v družbi in do dobaviteljev, saj sicer pogodbe z vsebino, kjer je bila določena možnost, da tožena stranka uveljavi nakupno opcijo poslovnih deležev družbenikov za kupnino v višini 1,00 EUR, ne bi sklenila.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep spremeni tako, da se glasi:

* I. Ugovoru tožene stranke zoper sklep o izdani začasni odredbi z dne 5. 6. 2017 se delno ugodi in se 1. in 3. točka I. odstavka izreka sklepa spremenita tako, da se glasita:

"1. Zaradi zavarovanja nedenarne terjatve tožečih strank na ugotovitev ničnosti Pogodbe o ustanovitvi nakupne opcije z dne 14. 4. 2017, sklenjene pri notarju A. A. v notarskem zapisu z opravilno številko SV 700/17, se dovoli zavarovanje s prepovedjo toženi stranki, da poda izjavo o uveljavitvi nakupne opcije, s katero bi uresničila nakupno opcijsko pravico, ki jo ima na podlagi prvega odstavka 1. alineje tretjega odstavka 4. člena Pogodbe o ustanovitvi nakupne opcije z dne 14. 4. 2017 v delu, kjer je določena višina kupnine v višini 1,00 EUR.

3. Ta začasna odredba velja do 16. 4. 2018."

II. V preostalem se ugovor zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep o izdani začasni odredbi z dne 5. 6. 2017.*

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi in izdano začasno odredbo razveljavilo ter predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavrnilo še v preostalem delu.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožeča stranka iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in odločitev sodišča prve stopnje spremeni tako, da ugodi predlogu za zavarovanje z začasno odredbo. Graja zaključke sodišča prve stopnje v delu, ki zadevajo tako imenovani subjektivni pogoj oderuštva. Meni, da tožena stranka s predloženimi dokazili nikakor ni dokazala, da sta tožeči stranki vedeli, kaj bo predmet sestanka z dne 14. 4. 2017. Tudi zahteve tožene stranke iz dopisa z dne 15. 3. 2017 niso bile določne. Tožeči stranki sta bili dne 14. 4. 2017 v bistveno drugačnem položaju kot v marcu 2017, saj sta bili v stiski (tožena stranka je dne 31. 3. 2017 vložila predlog za začetek upniške prisilne poravnave, temu pa je sledil plaz odpovedi s strani poslovnih partnerjev) ter kot šibki in ranljivi stranki tudi odvisni od tožene stranke. Toženi stranki so se namreč z začetkom postopka prisilne poravnave na široko odprla vrata, da sproži stečaj nad družbo tožečih strank, oziroma da preko inštrumentov, ki jih ponuja ZFPPIPP, dejansko tožečima strankama odvzame poslovni delež v njuni družbi. V luči tako težkih okoliščin sta bili tožeči stranki pripravljeni pristati na karkoli, da le ohranita družbo, tožena stranka pa je takšno situacijo ustvarila in nato to tudi izkoristila v svojo korist. Usoda družbe je bila v celoti v rokah tožene stranke. Sodišče prve stopnje je tudi spregledalo, da se je v predmetnem postopku izkazalo, da tožeči stranki dejansko nista imeli dovolj časa in pogojev, da bi sporno pogodbo pregledali.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožeči stranki s tožbo primarno uveljavljata ugotovitveni zahtevek na ničnost pogodbe o ustanovitvi nakupne opcije, sklenjene dne 14. 4. 2017 pri notarju A. A. v notarskem zapisu z opravilno številko SV 700/17. Hkrati predlagata izdajo začasne odredbe.

6. S sklepom z dne 5. 6. 2017 je sodišče prve stopnje predlogu tožečih strank delno ugodilo in toženi stranki, za obdobje veljavnosti do 30 dni od pravnomočne rešitve te pravdne zadeve, prepovedalo, da poda izjavo o uveljavitvi nakupne opcije, s katero bi uresničila nakupno opcijsko pravico, ki jo ima na podlagi pogodbe o ustanovitvi nakupne opcije z dne 14. 4. 2017, sklenjene pri notarju A. A., v notarskem zapisu z opravilno številko SV 700/17, oziroma da na drug način uveljavi nakupno opcijo, ki jo je pridobila s to pogodbo. Za vsako kršitev te prepovedi je toženi stranki naložilo plačilo denarne kazni v višini 500.000,00 EUR. Z istim sklepom je sodišče predlog v delu, v katerem sta tožeči stranki zahtevali več ali drugače, zavrnilo. Zoper navedeni sklep o začasni odredbi je tožena stranka ugovarjala. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru tožene stranke zoper sklep o izdani začasni odredbi z dne 5. 6. 2017 ugodilo, izdano začasno odredbo razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo še v preostalem delu.

7. Pritožbeno sodišče poudarja, da se pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe opravi le materialnopravna presoja o tem, ali je podana verjetnost terjatve, kar pomeni, da v tem postopku sodišče odloča na podlagi nižjega dokaznega standarda od tistega, s katerim bo moralo odločiti o tožbenem zahtevku, ko bo moralo svojo odločitev utemeljiti na prepričanju.

8. Iz nespornih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da:

- sta tožeči stranki edina družbenika družbe B. d.o.o.1;

- je družba s toženo stranko sklenila dve kreditni pogodbi, pri čemer sta tožeči stranki za jamstvo zastavili tudi svoje osebno premoženje, in sicer poslovna deleža v tej družbi s številko 29544 in 29543;

- sta tožeči stranki družbo dokapitalizirali;

- je tožena stranka dne 31. 3. 2017 odstopila od kreditnih pogodb, zaradi česar je celotna obveznost po kreditnih pogodbah zapadla v plačilo;

- je tožena stranka istega dne vložila predlog za začetek postopka prisilne poravnave nad družbo, ki se je nato pričel pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti;

- so pravdne stranke dne 14. 4. 2017 sklenile Pogodbo o ustanovitvi nakupne opcije, po kateri bi z uveljavitvijo nakupne opcije s strani tožene stranke bila med pravdnimi strankami sklenjena prodajna pogodba za v pogodbi opredeljene poslovne deleže družbe.

9. Tožeči stranki uveljavljata ničnost opcijske pogodbe zaradi oderuštva. O oderuštvu govorimo takrat, ko ena pogodbena stranka izkoristi stisko ali težko premoženjsko stanje druge stranke, njeno nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si zase ali za koga tretjega izbori korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sama dala ali storila ali se zavezala dati ali storiti drugi stranki.

10. Opcijska pogodba je pogodba, s katero se med strankami dogovori nastanek opcijske pravice, da lahko opcijski upravičenec z enostransko opcijsko izjavo doseže sklenitev glavne pogodbe. Dogovor o ustanovitvi opcije (oblikovalne pravice) opcijskemu upravičencu torej zagotavlja možnost, da zgolj z opcijsko izjavo doseže sklenitev glavne pogodbe2.

11. Med pravdnimi strankami je bila v konkretnem primeru sklenjena opcijska pogodba, ki vsebuje opcijsko ponudbo za odkup poslovnega deleža družbe. Na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 4. člena opcijske pogodbe so se pravdne stranke dogovorile, da znaša kupnina za poslovne deleže družbe 1,00 EUR, če do uresničitve nakupne opcije pride v obdobju enega leta od dneva sklenitve te pogodbe; če pa do uresničitve nakupne opcije pride v obdobju po preteku enega leta od dneva sklenitve te pogodbe, je višina kupnine za poslovne deleže družbe enaka vrednosti, kot bo ugotovljena iz poročila o vrednosti družbe, ki jo bo ugotovil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, ki ga bo določila tožena stranka po lastni diskreciji najmanj 15 dni pred uveljavitvijo nakupne opcije in je vpisan v register Slovenskega inštituta za revizijo ter ima veljavno licenco.

12. Za presojo sorazmernosti med obveznostmi pogodbenih strank je v zadevi bistvena vrednost same družbe. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje družba nima lastnih poslovnih deležev, ki bi lahko vplivali na ugotovljeno dejstvo, da v predmetni zadevi vsota vrednosti poslovnih deležev družbenikov dejansko znaša enako kot realna vrednost same družbe. Pravilno je tudi prvo sodišče ugotavljalo tržno vrednost družbe in ne njene knjigovodske vrednosti. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z razlogi sodišča prve stopnje, podanimi v 18. in 19. točki obrazložitve sklepa, da je tožeči stranki v tej fazi postopka uspelo z zadostno stopnjo verjetnosti izkazati obstoj objektivnega pogoja oderuštva v delu pogodbe, ki določa kupnino v višini 1,00 EUR. Z uveljavitvijo nakupne opcije bi namreč tožena stranka pridobila poslovne deleže v družbi, medtem ko bi tožeči stranki, če bi do uresničitve nakupne opcije prišlo v obdobju enega leta od dneva sklenitve pogodbe, pridobili zgolj kupnino v višini 1,00 EUR, kljub temu, da je družba, kot izhaja iz letnega poročila družbe, vredna veliko več3.

13. Kupnina dogovorjena z opcijsko pogodbo za 1,00 EUR je torej v očitnem nesorazmerju z vrednostjo same družbe, ni pa s stopnjo verjetnosti tožeča stranka izkazala, da bi bila zaradi navedenega pogodbenega določila nična celotna pogodba. Ničnost je skrajna sankcija in se pogodba, kljub pomanjkljivosti, poskuša ohraniti v veljavi. Pritožbeno sodišče v tem postopku s stopnjo verjetnosti ugotavlja, da je namen dela ničnosti v sanaciji nedovoljenega stanja in je preostali del posla, upoštevaje kavzo pogodbenega razmerja, še vedno smiseln (88. člen Obligacijskega zakonika). Pravnega učinka torej nima le določilo opcijske pogodbe, kjer je višina kupnine za poslovne deleže določena na 1,00 EUR, če pride do uresničitve nakupne opcije v obdobju enega leta od sklenitve pogodbe (prvi odstavek 1. alineje tretjega odstavka 4. člena pogodbe). Ni pa nično določilo v delu, kjer se višina kupnine za poslovne deleže določi na podlagi poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, ki ga bo določila banka po lastni diskreciji najmanj 15 dni pred uveljavitvijo nakupne opcije in je vpisan v register Slovenskega inštituta za revizijo ter ima veljavno licenco. Bo pa predmet meritorne odločitve, ali lahko pogodba ostane v veljavi tudi brez navedenega ničnega določila.

14. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da sta bila tožnika z bistveno vsebino sporne pogodbe vnaprej seznanjena, torej še pred sestankom z dne 14. 4. 2017, ko sta pogodbo podpisala. Vendar pa sta po mnenju pritožbenega sodišča s stopnjo verjetnosti tožnika uspela izkazati, da sta bila ob podpisu pogodbe zaradi strahu pred možnostjo uvedbe stečaja nad družbo, katere družbenika sta, v stiski, saj sta družbo dojemala kot svoje življenjsko delo in sta čutila globoko odgovornost do zaposlenih v družbi in do dobaviteljev, saj sicer pogodbe z vsebino, kjer je bila določena možnost, da tožena stranka uveljavi nakupno opcijo poslovnih deležev družbenikov za kupnino v višini 1,00 EUR, ne bi sklenila. Nedvomno pa se je tožena stranka zavedala neugodnega položaja tožnikov, v katerem sta se znašla po odstopu tožene stranke od kreditnih pogodb.

15. Nasprotna udeleženka trditvam o nastanku težko nadomestljive škode ni ugovarjala, zato se šteje zatrjevano dejstvo o obstoju te predpostavke za priznano, kar pomeni, da sta tožeči stranki izkazali oba pogoja za izdajo začasne odredbe.

16. Pritožbeno sodišče je čas veljavnosti začasne odredbe omejilo do dne 16. 4. 2018 (tretji odstavek 62. člena OZ), ko se izteče čas, v katerem je tožena stranka upravičena do uveljavitve nakupne opcije na poslovnih deležih družbe za kupnino v višini 1,00 EUR.

17. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in sklep spremenilo tako, da je le delno ugodilo ugovoru tožene stranke zoper sklep sodišča prve stopnje o izdani začasni odredbi z dne 5. 6. 2017 in ta sklep delno spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Potrdilo pa je zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe, s katerim naj bi se toženi stranki prepovedalo podati izjavo o uveljavitvi nakupne opcije, s katero bi uresničila nakupno opcijsko pravico, ki jo ima na podlagi drugega odstavka 1. alineje tretjega odstavka 4. člena opcijske pogodbe, torej da uresniči nakupno opcijo pod pogojem, da je višina kupnine enaka vrednosti, kot bo ugotovljena iz poročila o vrednosti družbe, ki jo bo ugotovil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, ki ga bo določila banka po lastni diskreciji najmanj 15 dni pred uveljavitvijo nakupne opcije in je vpisan v register Slovenskega inštituta za revizijo ter ima veljavno licenco.

-------------------------------
1 V nadaljevanju: družba.
2 M. Juhart: Pojem in pravna narava opcij, Podjetje in delo, št. 7/2004, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 1103-1109.
3 V trditveni tožbeni podlagi sta tožnika vrednost družbe ocenila na 6.500.000,00 EUR.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 62, 62/3, 86, 87, 88, 119
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 272, 273, 273/1
Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 481

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
16.04.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE3MjA4