VSL Sklep II Cp 2697/2017

Jedro

Napačen pravni pouk bi lahko vplival na pritožbeni rok (tako, da bi ga dejansko podaljšal) le v primeru, če bi sodišče stranko poučilo, da lahko pritožbo vloži v roku, ki je daljši od petnajstih dni, stranka pa bi se na tak pravni pouk zanesla.

Za začetek teka roka je odločilna vročitev stranki oziroma njenemu pooblaščencu, ne pa vročitev popravnega sklepa o dolžini pritožbenega roka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je pritožbo, ki jo je nasprotna udeleženka vložila zoper (meritorni) sklep z dne 17. 8. 2017, zavrglo kot prepozno (točka I izreka) in ji v plačilo naložilo sodno takso v znesku 1.260,00 EUR (točka II izreka).

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo nasprotna udeleženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da je njena pritožba pravočasna. Zaradi spremembe sklepa glede pravnega pouka je treba šteti, da je začel petnajstdnevni pritožbeni rok teči po pravnomočnosti zadnjega popravnega sklepa, saj je bil šele z njim pritožbeni rok določen.

3. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tretji odstavek 31. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) določa, da je potrebno pritožbo vložiti v petnajstih dneh od vročitve prepisa sklepa. Za začetek teka roka je torej odločilna vročitev stranki oziroma njenemu pooblaščencu. Tega roka, saj gre za zakonski rok, tudi ni mogoče podaljševati. Stališče sodišča prve stopnje, da je petnajstdnevni pritožbeni rok zoper sklep z dne 5. 7. 2017 (list. št. 181) začel teči prvi naslednji dan po tem, ko je bil vročen pooblaščencu nasprotne udeleženke (to je 18. 8. 2017), iztekel pa se je 1. 9. 2017, je zato pravilno.

6. Res je sodišče prve stopnje v sklepu z dne 5. 7. 2017 navedlo napačen pravni pouk (naveden je bil tridnevni namesto petnajstdnevni pritožbeni rok), to napako pa je odpravilo s popravnim sklepom z dne 22. 8. 2017. Vendar pa ne napaka v pravnem pouku ne kasnejša poprava te napake nista vplivala na začetek (in iztek) pritožbenega roka zoper sklep z dne 5. 7. 2017.

7. Napačen pravni pouk bi lahko vplival na pritožbeni rok (tako, da bi ga dejansko podaljšal) le v primeru, če bi sodišče stranko poučilo, da lahko pritožbo vloži v roku, ki je daljši od petnajstih dni, stranka pa bi se na tak pravni pouk zanesla. Ker iz pravice do pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS izhaja dolžnost sodišča, da v svoji odločbi navede pravni pouk, pritožnik, ki vloži pritožbo v skladu z morda napačnim poukom, zaradi tega ne more trpeti negativnih posledic. V konkretnem primeru pa do tega ni prišlo. V kolikor bi pritožnica napačen pravni pouk upoštevala in pritožbo vložila v treh dneh, negativnih posledic ne bi utrpela. Ker dolžino pritožbenega roka določa zakon (in ne sodišče), tudi ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da je bil pritožbeni rok določen šele s pravnomočnim popravnim sklepom.

8. Da je rok za pritožbo zoper sklep z dne 5. 7. 2017 začel teči že z njegovo vročitvijo pooblaščencu pritožnice (ne pa morda z vročitvijo popravnega sklepa ali pa celo po njegovi pravnomočnosti), pa potrjuje tudi določilo 328. člena ZPP. Ta v primeru izdaje popravnega sklepa določa nov pritožbeni rok (ki teče od vročitve popravnega sklepa oziroma popravljenega prepisa sodbe) le v primeru, če se je popravek nanašal na izrek odločbe in le glede popravljenega dela. Pravni pouk pa ni del izreka.

9. Odločitve, s katero je sodišče nasprotni udeleženki naložilo v plačilo takso v višini 1.260,00 EUR, ta konkretizirano ne izpodbija. Pritožbeno sodišče je ta del odločitve zato preizkusilo le uradoma (2. odstavek 350. člena ZPP). Ob tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje takso za vloženo pritožbo glede na ugotovljeno vrednost solastnega premoženja in ob upoštevanju tar. št. 9621 Zakona o sodnih taksah, pravilno odmerilo.

10. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in in podlagi 2. točke 365. člena ZPP sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

11. O pritožbenih stroških ni bilo potrebno odločati, saj jih pritožnica ni priglasila.

Datum zadnje spremembe:

16.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep I Ip 131/2020
• VSL sklep II Cp 117/2015
• Sodba I Ips 71/2003