VSL Sodba II Cp 87/2018

Jedro

Zavarovanec toženke ni poskrbel, da bi bili varnostni ventili na pokrovu cisterne opremljeni z lomljivimi pokrovčki, zaradi česar je ob polnjenju goriva prišlo do iztekanja goriva preko varnostnega ventila na vrhu cisterne. Tožniku ni dal ustreznih navodil o pravilnem ukrepanju v primeru takega izrednega dogodka. Zaradi povečanega tlaka v cisterni je njen pokrov ob odpiranju z veliko silo vrglo navzgor. Za škodo, ki je tožniku nastala ob udarcu pokrova cisterne, je podana krivdna odgovornost zavarovanca toženke in tožniku ni mogoče pripisati soprispevka k nastanku škode.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi vmesna sodba sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z vmesno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen.

2. Zoper vmesno sodbo se pritožuje toženka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno naj vmesno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Napačna je dejanska ugotovitev sodišča, da je bila cisterna pred odpiranjem pokrova s strani tožnika še pod pritiskom. To v dani situaciji ni mogoče. Pritisk v cisterni je bil že sproščen, saj ga je tožnik, kot izhaja iz njegove izpovedbe, sprostil v sklopu izvajanja ukrepov ob izrednem dogodku (tj. izlitju goriva). Razlog, zaradi katerega je tožnika pokrov udaril po roki, ne more izhajati iz pritiska v cisterni. Led, ki se je zaradi odsotnosti lomljivih pokrovčkov nabral na ventilih, je zaradi naraščanja tlaka v cisterni odneslo, skozi varnostni ventil, ki se je odmašil, pa so nato izhajali zrak, hlapi in gorivo. Tudi s tem se je sproščal pritisk v cisterni. Četudi se pritisk na ta način ne bi v celoti sprostil, bi za dokončno sprostitev poskrbel mehanizem odpiranja pokrova. Sodišče je tako napačno povzelo ugotovitev izvedenca, da je bila tožnikova odločitev o odpiranju pokrova neustrezna, ki temelji na predpostavki, da bi moral tožnik počakati, da se tlak v cisterni izenači s sproščanjem skozi varnostni ventil, nato pa na pravilen način odpreti pokrov. Ugotovitev sodišča, da je vzrok za tožnikovo škodo v odprtju pokrova zaradi pritiska, torej ne drži. Zaključek sodišča, da je zavarovanec toženke v celoti odgovoren za nastalo škodo, temelji na nadaljnji ugotovitvi, da tožnik o pravilnem načinu ukrepanja v primeru razlitja nafte ni bil ustrezno poučen, saj ni prejel pisnih navodil. Pri tem je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, saj ni vzročne zveze med opustitvijo pisne obvestitve tožnika in škodo. Iz izpovedbe tožnika in izvedenca A. J. izhaja, da je tožnik ob izlitju nafte ravnal pravilno. Tožnik bi ravnal enako, četudi bi imel pisna navodila. Po tem, ko je tožnik zaprl ventil za dotok goriva, ni bilo več nevarnosti, da bi se gorivo razlilo ob odprtju pokrova. Tožnik je odprl pokrov z namenom, da preveri, koliko goriva je v cisterni. Njegovo dejanje ni bilo del reševanja razlitja, ampak del opravila, ki ga je predhodno že večkrat izvajal brez težav. Vzročna zveza ni podana niti med zavarovančevo opustitvijo opremljenosti cisterne z lomljivimi pokrovčki in nastalo škodo. Odsotnost lomljivih pokrovčkov je bila vzrok za izlitje goriva, ne pa za nastalo škodo. Podrejeno navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo tudi pri presoji soodgovornosti tožnika. Ker je tožnik ravnal ustrezno, ko se je odločil odpreti pokrov, ni pa na pravilen način pristopil k odpiranju pokrova, kljub temu, da mu je bil ta poznan, je k nastanku škode vsaj soprispeval (60 %), če je že ni sam v celoti povzročil. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev ter naložitev stroškov odgovora na pritožbo toženki.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik v tej pravdi zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi poškodbe desnega zapestja, ki jo je utrpel 27. 12. 2010 v delovni nezgodi ob udarcu pokrova cisterne za prevoz naftnih derivatov.

6. Sodišče prve stopnje je o temelju tožbenega zahtevka enkrat že odločalo in sicer s sodbo III P 1122/2013 z dne 21. 10. 2015, s katero je odločilo, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen do 50 %. Navedeno sodbo je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom II Cp 751/2016 z dne 13. 6. 2016 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (v nadaljevanju razveljavitveni sklep). Soglašalo je s stališčem sodbe, da ni podana objektivna odgovornost zavarovanca toženke, da pa je glede zatrjevane njegove krivdne odgovornosti, dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Izpostavilo je, da je v predmetnem primeru, ko je tožnik polnil cisterno, prišlo do izrednega dogodka (iztekanja naftnega derivata preko varnostnega ventila) in je zato za presojo, ali je podana odgovornost zavarovanca toženke, kot tudi, ali je tožnik s svojim ravnanjem prispeval k nastanku škode, odločilno, ali je tožnika zavarovanec toženke ustrezno poučil, kako ravnati v takem primeru.

7. S sedaj izpodbijano vmesno sodbo je sodišče prve stopnje ponovno zavzelo stališče, da ni podana objektivna odškodninska odgovornost tožnikovega delodajalca (toženkinega zavarovanca). Drugače kot prvič pa je presodilo, da toženkin zavarovanec v celoti krivdno odgovarja tožniku za nastalo škodo, ker ni zagotovil ustrezne delovne opreme in ker tožnika ni ustrezno poučil o ukrepanju v primeru izrednega dogodka, do katerega je prišlo.

8. Zavzeto stališče sodbe temelji na naslednjih ugotovitvah in argumentih:

- tožnik se je 27. 12. 2010 poškodoval pri delu za delodajalca H. d. o. o. (v nadaljevanju toženkin zavarovanec),

- tožnik je točil nafto v cisterno, ki se je ob polnjenju začela razlivati, preko varnostnega ventila na pokrovu na vrhu cisterne,

- tožnik je odprl pokrov na vrhu cisterne, ker je hotel preveriti količino nafte v cisterni,

- pokrov je tožnika udaril po desni roki, ker ga je nenadoma z veliko silo vrglo navzgor,

- ob ustreznem načinu odpiranja pokrova, če je slednji v ustreznem stanju (če so varnostni ventili opremljeni z lomljivimi pokrovčki), ne more priti do tega, da se pokrov odpre z veliko silo, saj je mehanizem pokrova tak, da omogoča odpiranje s postopnim izenačevanjem notranjega tlaka v cisterni z zunanjim, kar preprečuje, da bi ga vrglo navzgor,

- varnostni ventili na cisterni, ki omogočajo iztiskanje hlapov goriva skozi oddušnike v posebno cisterno (preprečujejo izhajanje hlapov na prosto), preprečujejo pa tudi, da se nad varnostnim ventilom nabira voda, niso bili opremljeni z lomljivimi pokrovčki,

- zaradi pomanjkanja lomljivih pokrovčkov se je nad varnostnim ventilom (nad mrežico) nabrala voda, ki je zaradi nizkih temperatur zmrznila,

- hlapi in plini zato iz cisterne niso mogli izhajati, tlak v cisterni je ob njenem polnjenju naraščal, zaradi česar je skozi varnostni ventil začelo izhajati tudi gorivo,

- iztekanje naftnega derivata preko varnostnega ventila pomeni, da je tlak v cisterni povečan, zato bi pred odpiranjem pokrova bilo treba ustaviti črpalko na polnilni postaji in počakati, da se tlak v cisterni izenači s sproščanjem skozi varnostni ventil,

- tožnik s tem, ko je v danih okoliščinah začel odpirati pokrov, ni ravnal ustrezno,

- tožnik je bil ob usposabljanju pri ostalih šoferjih seznanjen, da je edini način, da se preveri stanje goriva v cisterni, da se odpre njen pokrov,

- tožnik je vedel, da je pokrov pod pritiskom, ki ga je treba pred odpiranjem sprostiti in mu je bil znan pravilen postopek odpiranja pokrova, ni pa bil s strani delodajalca poučen, kako ravnati v primeru prenapolnjenja cisterne oziroma v primeru izlitja nafte ob polnjenju cisterne.

9. Zaključek sodbe, ki mu pritožba nasprotuje, da se je pokrov cisterne ob odpiranju sunkovito dvignil in udaril tožnika po roki, ker je bil pritisk v cisterni ob njenem polnjenju povečan zaradi nedelovanja varnostnega ventila, temelji na strokovnem, jasnem in obrazloženem izvedenskem mnenju sodnega izvedenca za varstvo pri delu A. J. Trditve toženke, ki jih v pritožbi podaja prvič, da je nemogoče, da je bila cisterna ob odpiranju pokrova še pod pritiskom, ker je na podlagi tožnikove izpovedbe mogoče zaključiti, da je še pred njegovim odpiranjem sprostil pritisk v cisterni, so nedopustne pritožbene novote in neupoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP). Toženka v pritožbi ne izkaže razlogov za njihovo nekrivdno neuveljavljanje že v postopku pred sodiščem prve stopnje (peti odstavek 286. člena ZPP). Z izvedenskim mnenjem so bile potrjene tožbene trditve tožnika, da je bil tlak ob odpiranju pokrova cisterne povečan¹. Toženka bi zato morala najkasneje v pripombah na izvedensko mnenje zatrditi, da tlak ob odpiranju pokrova iz razlogov, navedenih v pritožbi, ni več mogel biti povečan². Tega ni storila, niti ni v zvezi s tem zahtevala pisne dopolnitve izvedenskega mnenja oziroma zaslišanja izvedenca. Neutemeljen je zato njen pritožbeni očitek o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja.

10. Pritožba izključno odgovornost tožnika oziroma vsaj njegov soprispevek v višini 60 % za nastalo škodo temelji na trditvah, da je v danih okoliščinah tožnik ravnal ustrezno in pravilnost njegovega ravnanja gradi na neupoštevnih trditvah (9. točka te obrazložitve), zato ne more z njimi izpodbiti pravilnega zaključka sodbe o neustrezni odločitvi tožnika, da odpre pokrov cisterne, ko je že prišlo do iztekanja naftnih derivatov skozi varnostni ventil. Napačna je tudi nadaljnja pritožbena teza, da je tožnik ob samem razlitju nafte ravnal pravilno, odpiranje pokrova pa ne sodi več v sklop ukrepanja ob izrednem dogodku, zaradi česar bi tožnik kljub navodilom o pravilnem postopanju ob izlitju nafte ravnal enako. V obravnavanem primeru sicer res predstavlja izredni dogodek izlitje nafte skozi varnostni ventil ob polnjenju cisterne, vendar pa je odpiranje pokrova potekalo v sklopu tega izrednega dogodka³. Tožnik je odprl pokrov prav zaradi izlitja nafte z namenom, da preveri stanje goriva, kar ni bilo sporno in ne v okviru rednega preverjanja stanja nafte v cisterni, kot poskuša prikazati pritožnica. Brez pomena so zato pritožbene navedbe, da je tožnik odprl pokrov že večkrat brez težav. V primeru izrednega dogodka je po ugotovitvah sodbe, ki imajo oporo v izvedenskem mnenju izvedenca A. J., potrebno drugačno postopanje. Povedano drugače, tožnik ni ravnal ustrezno s tem, ko je v danih okoliščinah začel odpirati pokrov. Sledeč mnenju izvedenca, tožnik ne bil smel z odpiranjem pokrova preverjati, ali je cisterna prenapolnjena. S tem se namreč v primeru dejanskega prenapolnjenja zaradi povečanega tlaka povzroči še večje razlitje goriva. V dani situaciji, ko je gorivo že začelo iztekati skozi varnostni ventil, bi moral tožnik ustaviti črpalko na polnilni postaji (kar je storil), pred postopnim odpiranjem pokrova pa počakati, da se tlak v cisterni izenači s sproščanjem skozi varnostni ventil. Tožnik pred odpiranjem pokrova ni počakal na sprostitev povečanega tlaka v cisterni, saj je pokrov, kot že pojasnjeno, po pravilni ugotovitvi sodbe, zaradi povečanega tlaka v cisterni z veliko silo vrglo navzgor.

11. Pritožbene trditve ne vzbujajo pomislekov v pravilnost zaključka sodbe, da zavarovanec toženke tožniku ni dal ustreznih navodil o pravilnem ukrepanju ob prenapolnjenju cisterne oziroma iztekanju goriva ob polnjenju cisterne. Presoja, ali je bil tožnik ustrezno poučen, je vezana na ugotovitev, ki je, kot že povedano, pritožba ni uspela izpodbiti, t.j., da je bil v cisterni, ko je tožnik odprl pokrov še povečan tlak (kljub predhodnim ukrepom tožnika) in da je zaradi njega pokrov vrglo z veliko silo navzgor. Stališče pritožbe, da na ustrezno poučenost tožnika kaže njegovo ravnanje pred odprtjem pokrova cisterne (zaprl je ventil za dotok goriva), temelji na zmotnem izhodišču, da je bil ob odpiranju pokrova tlak v cisterni že sproščen. Tudi nasprotovanje zaključku sodbe o podani vzročni zvezi med odsotnostjo ustreznih navodil in tožniku nastalo škodo, pritožba temelji na enakem (zmotnem) izhodišču. Izpodbijani zaključek sodbe je zato pravilen v dejanskem in materialnopravnem pogledu.

12. Odsotnost lomljivih pokrovčkov na varnostnem ventilu, ki jih je bil dolžan zagotoviti zavarovanec toženke, je res da bila vzrok za izredni dogodek (izlitje goriva skozi varnostni ventil), kar pa ne pomeni, kot poskuša prikazati pritožba, da opustitev toženkinega zavarovanca ni v vzročni zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom.⁴

13. Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje, da tožnik k nastanku škode ni prispeval v smislu 171. člena Obligacijskega zakonika - OZ. Ker tožnik o pravilnem postopanju ob izrednem dogodku, do katerega je prišlo, ni bil ustrezno poučen, je pravilna odločitev sodbe, da tožniku ni mogoče pripisati soprispevka k nastali škodi. Dejstvo, ki ga izpostavlja pritožba, da je bil tožnik poučen o pravilnem načinu odpiranja pokrova cisterne, to je, da ga je treba odpirati postopoma, ni odločilno. Slednje namreč po ugotovitvi sodbe, ki ima oporo v izvedenskem mnenju izvedenca A. J., prepreči nenaden, sunkovit dvig pokrova le, če je pokrov v ustreznem stanju (med drugim, če deluje varnostni ventil), v konkretnem primeru je bil zaradi nedelovanja varnostnega ventila tlak v cisterni (še ob odpiranju njenega pokrova) povečan, česar pritožba, kot že obrazloženo, ni uspela izpodbiti.

14. Uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso podani. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (164. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Trdil je, da je zatajil sistem, ki nadzoruje prenapolnitev cisterne (preprečuje razlitje nafte) in se je pokrov cisterne ob odpiranju nenadzorovano odprl, ker se je v cisterni ustvaril nadpritisk zaradi nedelovanja varnostnega ventila.
² Pritožba se glede ukrepov tožnika, preden je odprl pokrov cisterne, sklicuje na njegovo zaslišanje. Tožnik je že ob zaslišanju na naroku 25. 5. 2015 (preden je bil postavljen izvedenec) pojasnil, kako se je lotil reševanja prenapolnitve cisterne, ko je nafta začela iztekati iz cisterne.
³ Na naroku 25. 5. 2015 je tožnik med drugim izpovedal, da se je, ko je prišlo do prepolnitve cisterne in je nafta začela iztekati iz kamiona, lotil reševanja tako, da je šel zapret glavni ventil v polnilnici, na kamionu je sprostil ventil za sproščanje pritiska in je potem v dobri veri, da je pritisk sprostil, šel pogledat na vrh kamiona, kaj bi lahko bilo.
⁴ Po pravilnih ugotovitvah izpodbijane sodbe je pokrov cisterne ob odpiranju udaril tožnika po roki, ker ga je sunkovito dvignilo zaradi povečanega tlaka v cisterni. Vzrok za povečan tlak pa je bilo nedelovanje varnostnega ventila zaradi pomanjkanja lomljivih pokrovčkov.

Datum zadnje spremembe:

13.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS sodba II Ips 41/2015
• VDSS sodba Pdp 346/2016
• VDSS sodba Pdp 136/2016