VSL Sodba IV Cp 402/2018

Jedro

Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti tožnika, potem ko je ugotovilo spremenjene okoliščine iz 132. člena ZZZDR, po nepotrebnem ugotavljalo, za koliko so se tožnikovi dohodki povišali v primerjavi z dohodki, ki jih je imel ob določitvi preživnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se mesečna preživnina, ki je bila določena tožniku za preživljanje toženke na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 234/2010-IV z dne 29. 11. 2011 v višini 300,00 EUR, zniža na 150,00 EUR mesečno.

2. Tožnik v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje v sodbi zmotno navedlo, da je tožnik navajal, da so mesečni stroški preživljanja mladoletnega sina 881,00 EUR, s pripadajočim delom stanovanjskih stroškov pa 957,00 EUR. Tožnik je zatrjeval, da so mesečni stroški sina 661,00 EUR, skupaj s pripadajočim delom stanovanjskih stroškov pa 737,00 EUR. Sodišče bi moralo upoštevati, da ima tožnik zaradi rojstva sina, ki je spremenjena okoliščina, stroške povezane s plačilom vrtca v višini 170,00 EUR mesečno, šolanje toženke pa je brezplačno. Sodišče posamezne stroške za sina ocenjuje kot pretirane, ne da bi se do teh stroškov vsebinsko opredelilo. Tožnik zatrjuje, da ima enak odnos do obeh otrok in da nima "sanjskih" denarnih prilivov, kot mu jih pripisuje sodišče. Prihodkov iz s. p. ni mogoče ocenjevati na podlagi trimesečnih izkazov, kot je to storilo sodišče. Od prihodkov je treba odšteti stroške. Ni mogoče ocenjevati prihodkov ob upoštevanju idealnih razmer. Iz pregleda prometa na TRR tožnika kot s. p.¹ na dan sestave pritožbe izhaja, da tožnik ni imel nobenega priliva in le stroške. Sodišče je zmotno ugotovilo prihodke zakonite zastopnice, ki je imela bruto plačo v višini 1.163,45 EUR, sedaj pa prejema bruto plačo v višini med 2.243,00 EUR in 1.951,00 EUR, kar je primerljivo z dohodki tožnika. Bruto plača zakonite zastopnice, ki je povzeta iz plačilnih listov, je 1.373,40 EUR, kar dokazuje, da je njena plača višja za 200,00 EUR v primerjavi z letom 2011, ko je bila določena tožnikova preživninska obveznost. Neutemeljene so zato ugotovitve sodišča prve stopnje, da mora tožnik kriti 60 % ugotovljenih mesečnih stroškov toženke. Tožnik ne zahteva povrnitve pritožbenih stroškov.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in zahteva, da ji tožnik plača pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je v odločbah že večkrat citiralo sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 333/2015, iz katere izhaja, da sodna praksa v vseh odločbah pri spremembi preživnine poudarja "dvofaznost" postopka; najprej mora sodišče ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katere (ali glede več) od za določitev preživnine odločilne dejanske okoliščine (potrebe otroka, preživninske možnosti matere in preživninske možnosti očeta) prišlo do spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine po 132. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih², nato pa mora sodišče ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine tako, da z oceno njihovega pomena uporabi ustrezni pravni standard iz 129. člena ZZZDR, to pa je preživnina v skladu s potrebami upravičenca in zmožnostmi preživninskega zavezanca. Ob ugotovljenih spremenjenih okoliščinah je torej treba znova presoditi o višini preživninskega prispevka v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Spremenjene okoliščine, na podlagi katerih se določi preživnina, namreč nujno vodijo k iskanju novega vrednotnega razmerja med vsemi tremi dejavniki, ki vplivajo na določitev višine preživnine - tako v razmerju otroka do obeh staršev (kjer gre za pravico oziroma dolžnost preživljanja) kot v razmerju med staršema kot preživninskima zavezancema (ko gre za porazdelitev preživninskega bremena). Preživnina se lahko določi ali pa spremeni le tako, da se upoštevajo konkretne okoliščine ob sojenju. Edino na ta način je mogoče zagotoviti koristi otroka.

6. Sodišče prve stopnje se je v sodbi skopo opredelilo do mesečnih izdatkov toženke in do izdatkov tožnika v zvezi s stroški, ki jih ima s preživljanjem sina, kot utemeljeno opozarja pritožba. Kljub navedenim pomanjkljivostim pa sodba ima razloge o odločilnih dejstvih, na podlagi katerih je pritožbeno sodišče preizkusilo sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Takšen preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in ni storilo bistvenih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku³), tudi ob upoštevanju nekaterih napačnih materialnopravnih izhodišč sodišča prve stopnje.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo več (bistvenih) spremenjenih okoliščin, kot to določa 132. člen ZZZDR (po določitvi preživnine je tožnik dobil sina, zvišala se je plača zakonite zastopnice), zato je (bi) moralo sodišče prve stopnje znova ugotavljati (zgolj) preživninske potrebe toženke in preživninske zmožnosti tožnika in zakonite zastopnice v času sojenja in na (zgolj) teh dejstvih ugotoviti preživninsko obveznost tožnika in zakonite zastopnice. Iz teh razlogov niso pravno relevantne pritožbene navedbe, s katerimi tožnik računsko pojasnjuje, za koliko se je mesečna plača preživninskih zavezancev znižala oziroma zvišala, glede na čas, ko je bila določena tožniku preživninska obveznost.

8. Primerjava med bruto plačama tožnika in zakonite zastopnice za obdobje v času sojenja oziroma nekaj mesecev pred vložitvijo tožbe na podlagi listin pokaže, da je tožnikova bruto plača bistveno višja. Z listinami (ali drugimi dokazi) ni bilo dokazano, da bi zakonita zastopnica prejemala višjo ali enako plačo kot tožnik. Prepričljivo pa je bilo dokazano, da tožnik poleg plače prejema dodatne prihodke iz naslova sklenjenih pogodb in z delom kot s. p. (dvakrat na mesec hodi v ženski zapor, kjer je plačan za osem ur mesečno, poslovno sodeluje z zobno higieničarko, za katero opravlja za nekatere njene stranke zobozdravstvene storitve). Tožnikova pojasnila o (gotovinskem) plačilu njegovih storitev, ki jih opravi kot s. p., je sodišče prve stopnje pravilno dokazno ocenilo. Tožnikova izpovedba in navedbe v tem delu, da praktično, zaradi visokih stroškov, nima dodatnih zaslužkov z dodatnim delom, so bile neprepričljive. Nenazadnje že iz odločbe CSD izhaja, da tožnik poleg redne plače letno prejme 3.500,00 EUR. Tožnik torej prejema poleg plače še dodatne dohodke oziroma bi dodatne dohodke lahko prejemal, zato dokazilo, da po izdaji izpodbijane sodbe do vložitve pritožbe ni prejel nobenih dohodkov na TRR s. p., kot to zatrjuje in dokazuje z bančnim izpiskom, ne dokazuje, da iz naslova dodatnega dela ne prejema zaslužkov⁴. Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti tožnika, potem ko je ugotovilo spremenjene okoliščine iz 132. člena ZZZDR, po nepotrebnem ugotavljalo, za koliko so se tožnikovi dohodki povišali v primerjavi z dohodki, ki jih je imel ob določitvi preživnine, pa vendar tudi te ugotovitve potrjujejo, da tožnik poleg redne plače prejema še najmanj 1.000,00 EUR mesečno.

9. Ob takšnih dohodkih se izkaže, da so mesečne potrebe toženke realno ocenjene v višini 577,00 EUR, ki jih pritožba opredeljeno ne izpodbija in da tudi, če se upoštevajo stroški preživljanja sina⁵ in nezaposlene tožnikove žene (pri čemer ima preživninska obveznost do otroka prednost pred preživljanjem zakonca), kot jih zatrjuje tožnik, navedeni stroški ne morejo vplivati na pravilno porazdelitev preživninskega bremena med tožnika in zakonito zastopnico (na kateri je breme varstva in vzgoje toženke in ima bistveno nižje pridobitne zmožnosti kot tožnik), na podlagi katere mora tožnik od 1. 7. 2017 plačevati valorizirano mesečno preživnino v višini 315,20 EUR.

10. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Toženka je priglasila pritožbene stroške za odgovor na pritožbo. Toženka do povrnitve teh stroškov ni upravičena, ker odgovor na pritožbo ni v ničemer prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča, zato toženka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Glej prilogo A9.
² V nadaljevanju ZZZDR.
³ V nadaljevanju ZPP.
⁴ Tožnik je na naroku 30. 11. 2017 celo potrdil, da prejema gotovinska plačila za opravljena dela kot s.p - glej stran 43 sodnega spisa.
⁵ Ki jih je sodišče pravilno ocenilo; glej peti odstavek na strani 5 sodbe sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

12.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sodba IV Cp 175/2015
• VSL Sodba IV Cp 2537/2017
• VSRS Sklep II DoR 160/2017