VSL Sklep I Cp 360/2018

Jedro

Ker je tožnica, ki je zamenjala vrstni red primarnega in podrednega zahtevka, slednjega uveljavljala na drugi dejanski in pravni podlagi, je bilo treba posebej odmeriti sodno takso tudi za ta zahtevek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog, s katerim je bila odmerjena sodna taksa za postopek s pritožbo zoper sodbo prvega sodišča.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep, podrejeno pa, da ga razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da vrednost primarnega zahtevka ni bila določena, saj je bila določena zgolj vrednost podrejenega zahtevka, o katerem pa sodišče ni odločalo. Sodišče je odmerilo sodno takso za pritožbo po vrednosti podrednega zahtevka. Vrednosti primarnega zahtevka v nobenem primeru ne gre enačiti z vrednostjo podrednega zahtevka, kot je to storilo prvo sodišče. Očitno je prezrlo dejstvo, da tožeča stranka ni določila vrednosti spora glede primarnega zahtevka. S primarnim zahtevkom je tožeča stranka zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, ki pa ne more biti ovrednoteno v višini vlaganj v nepremičnino, kar je stvar podrednega zahtevka. Edina pravilna odločitev sodišča bi bila, da se upošteva 30. člen ZST-1, kar pomeni, da bi bilo treba ovrednotiti primarni zahtevek v višini 3.500,00 EUR, takso pa odmeriti v višini 210,00 EUR.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je na naroku 8. 9. 2015 zamenjala vrstni red obravnavanja tožbenih zahtevkov. Ker je podrejeni tožbeni zahtevek (ki je postal primarni) uveljavljala na drugi dejanski in pravni podlagi, je bilo potrebno posebej odmeriti sodno takso tudi za ta zahtevek (drugi odstavek 41. člena ZPP), pri čemer je ta taksna obveznost nastala že ob vložitvi pripravljalne vloge z dne 7. 7. 2015, v kateri je bil postavljen podrejeni tožbeni zahtevek. Tožnica v navedeni pripravljalni vlogi sicer ni označila vrednosti spornega predmeta po podrejenem zahtevku (iz pripravljalne vloge smiselno izhaja, da je tožnica z navedbo zneska 295.722,24 EUR merila na to, da je v njem zajeta tudi vrednost spornega predmeta po podrejenem tožbenem zahtevku, kar je napačno), je pa prvo sodišče na naroku 8. 9. 2015 (predno je začelo z obravnavanjem novega primarnega tožbenega zahtevka) v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP določilo vrednost spornega predmeta za podrejeni oziroma po zamenjavi vrstnega reda za novi primarni tožbeni zahtevek. Ker je tožnica preplačala takso za prvotni primarni tožbeni zahtevek za 825,00 EUR in je uveljavljala vračilo tega zneska pred narokom 8. 9. 2015, je prvo sodišče nato upoštevalo ta znesek kot delno plačilo takse za podrejeni (novi primarni) tožbeni zahtevek in zato terjalo od tožnice le še razliko te takse v znesku 3.300,00 EUR, kot je razvidno iz zapisnika o naroku 8. 9. 2015. Iz tega izhaja, da je prvo sodišče na ta način določilo enako vrednost spornega predmeta po novem primarnem tožbenem zahtevku, kot je znašala ta vrednost po prvotnem primarnem tožbenem zahtevku (za plačilo zneska 295.722,24 EUR).

6. Kot je pravilno pojasnilo že prvo sodišče se v predmetnem postopku ne presoja pravilnosti ugotovitve vrednosti spornega predmeta po sedanjem primarnem tožbenem zahtevku, zato so tovrstne pritožbene navedbe neupoštevne (vključno s sklicevanjem na 30. člen ZST-1). Pritožba ne izpodbija pravilnosti višine ugotovljene takse za postopek o pritožbi v znesku 4.545,00 EUR v okviru uradnega preizkusa izpodbijane odločitve pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je materialnopravno pravilna.

7. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep, saj uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso bili podani (2. točka 365. člena ZPP).

8. Tožena stranka ni uspela s pritožbo, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k rešitvi zadeve, zato pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena, prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

12.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 921/2018
• VSL sklep I Cp 3141/2013
• VSL Sklep I Cpg 32/2019