VSL Sklep II Cp 2596/2017

Jedro

Ker etažiranje večstanovanjske stavbe v ničemer ne pripomore k določitvi tožničinega deleža na spornem stanovanju, ne gre za predhodno vprašanje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek prekine do pravnomočne rešitve nepravdne zadeve zaradi vzpostavitve etažne lastnine, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. II N 292/2015.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka (tožnica). Pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi. Priglaša pritožbene stroške. Sodišče, ki je zaključilo, da določitev dela nepremičnine predstavlja predhodno vprašanje za ta pravdni postopek je nepravilno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. V zadevi vzpostavitve etažne lastnine za večstanovanjsko stavbo, ki se obravnava pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II N 292/2015 se namreč ne obravnava in se ne bo rešilo vprašanje, ki ga je sodišče opredelilo kot predhodno vprašanje. V navedeni zadevi je toženka navedena kot eden izmed predlagateljev v predlogu, po katerem naj bi se kot del v etažni lastnini vpisalo med drugim tudi predmetno stanovanje. V navedeni zadevi pa se ne obravnava vprašanja, do katerega deleža predmetnega stanovanja je upravičena posamezna od pravdnih strank. Od rešitve nepravdne zadeve ni mogoče pričakovati rešitve predhodnega vprašanja, zato sodišče ne bi smelo prekiniti predmetnega pravdnega postopka, temveč bi moralo vprašanje reševati samo na podlagi navedb in dokazov, ki jih je v postopku podala tožnica. V dokazne namene tožnica prilaga predlog za vzpostavitev etažne lastnine in priloge k predlogu, iz katerih je razvidno, da se s predlogom ne obravnava določitev etažnih deležev glede predmetnega stanovanja. Listine, ki jih prilaga, je tožnica pridobila po prejemu sklepa o prekinitvi postopka, podan je opravičljiv razlog za vložitev nadaljnjih prilog. Rešitev nepravdnega postopka ne bo pripomogla k določitvi deležev obeh pravdnih strank, pri čemer tožena stranka (toženka) sedaj navaja, da sploh ni več upravičenka do predmetnega stanovanja. Sklep o prekinitvi postopka je nepotreben in neekonomičen. Sodišče je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko ni upoštevalo, da se v nepravdnem postopku ne obravnava delitev upravičenj glede posebnega dela med pravdnima strankama.

3. Tožena stranka (toženka) v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je odločitev o prekinitvi postopka oprlo na prvi odstavek 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je sklenilo, da se postopek prekine do pravnomočne rešitve nepravdne zadeve zaradi vzpostavitve etažne lastnine, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II N 292/2015. Navedlo je, da določitev dela sporne nepremičnine predstavlja predhodno vprašanje za ta pravdni postopek, tj. na način, da bo točno določeno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja tožničin delež, predlagatelji pa so v navedenem nepravdnem postopku vložili predlog za vzpostavitev etažne lastnine za stavbo na naslovu ..., v kateri se nahaja sporna nepremičnina.

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da se v zadevi vzpostavitve etažne lastnine za večstanovanjsko stavbo II N 292/2015 vprašanje, ki ga je sodišče opredelilo kot predhodno vprašanje, ne obravnava. V navedeni zadevi naj bi se kot del v etažni lastnini vpisalo med drugim tudi sporno štirisobno stanovanje št. 6 v prvem nadstropju večstanovanjske stavbe na naslovu ..., ne obravnava pa se določitev deležev pravdnih strank na spornem stanovanju v naravi. Pritožba ima prav, da rešitev nepravdnega postopka ne bo v ničemer pripomogla k določitvi tožničinega deleža nepremičnine v naravi v smislu 70. člena Stanovanjskega zakonika (SPZ), kar je sodišče opredelilo kot predhodno vprašanje. Za prekinitev postopka, kot je odredilo prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu, tako ni pravne podlage.

7. Ob povedanem je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP) in sodišče druge stopnje zadevo vrača v nadaljnje postopanje sodišču prve stopnje.

8. Navedbe v pritožbi in priloženi dokazi predstavljajo dopustne pritožbene novote (pridobitev po izdaji izpodbijanega sklepa), drugače navedbe iz odgovora na pritožbo niso utemeljene.

9. Toženka v odgovoru na pritožbo navaja, da nedvomno gre za predhodno vprašanje, ki ga je treba rešiti pred odločitvijo o predmetnem postopku, vendar zanemarja, da v navedeni nepravdni zadevi sodišče o vprašanju, ki ga je sodišče opredelilo kot predhodno, ne bo odločalo.

10. Neutemeljeno je opozarjanje toženke v odgovoru na pritožbo na nesklepčnost pritožbenih navedb, saj je v pritožbi navedeno, da je tožena (in ne tožeča) stranka izjavila, da ni več lastnica predmetnega stanovanja.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odvisna od uspeha v glavni stvari, zato je višje sodišče odločitev pridržalo za končno odločbo.

Datum zadnje spremembe:

12.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep Cp 155/2022
• VSL sklep I Cp 736/2009
• VDSS Sklep Pdp 273/2020