<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba II Cp 2233/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.2233.2017
Evidenčna številka:VSL00009641
Datum odločbe:21.03.2018
Senat, sodnik posameznik:mag. Nataša Ložina (preds.), Majda Lušina (poroč.), Anton Panjan
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:neposlovna odškodninska odgovornost - splošna prepoved povzročanja škode - zavarovanje splošne civilne odgovornosti - odškodninska odgovornost zavarovanca - krivdna odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju - avtomatska premična vrata - pomična vrata v trgovini - premoženjska in nepremoženjska škoda - individualizacija in objektivna pogojenost odškodnine - pravična denarna odškodnina - vpliv starosti oškodovanca na višino odškodnine - zdraviliško zdravljenje

Jedro

Zavarovanec toženke je odškodninsko odgovoren za tožničino hudo telesno poškodbo, ker v trgovini ni poskrbel za ustrezno delovanje dvokrilnih avtomatskih senzorskih vrat, ki so se nepričakovano zaprla natanko v trenutku, ko se je med vratnimi krili nahajala tožnica.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka za materialno in nematerialno škodo dolžna tožnici plačati 35.404,30 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Zahtevek za plačilo 6.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in del obresti od prisojene glavnice pa je zavrnilo (II. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v višini 4.040,69 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev iz I. in III. točke izreka se pritožuje tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevek v izpodbijanem delu zavrnjen, podredno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Meni, da bi krivdna odgovornost njenega zavarovanca obstajala samo v primeru, da bi vrata nepravilno delovala. To pa se ni potrdilo. Izvedene je ugotovil, da so se vrata brezhibno zapirala in odpirala. V konkretnem primeru pa so zašla v neustrezno stanje neomejenega čakanja in je prišlo do motenega delovanja fotocelice. Gre za anomalijo, ki je izvedenec ni opisal kot okvaro vrat oz. senzorjev za njihovo odpiranje in zapiranje. Ugotovljeno je, da do takih anomalij redko prihaja. Zaposleni jih niso opazili. Do dogodkov, kakršen je obravnavani, v preteklosti ni prihajalo. Opustitev letnega vzdrževanja, servisiranja in testiranja vrat zato ni v vzročni zvezi z obravnavanim dogodkom in nastalo škodo. Pravilnost delovanja vrat se presoja na podlagi karakteristik vrat. Če sila pri zapiranju v oviro ne presega 300 N, vrata pravilno delujejo. Tehnični standardi, na katere se sklicuje izvedenec, so le nezavezujoče priporočilo. Menjava senzorjev, kakršna je bila izvedena po dogodku, ne kaže na predhodno opustitev skrbnosti. Da so bila vrata „razštelana“ in da je bila udarna sila vrat v zaporo večja od zahteve standarda SIST EN 16005 : 2012, je izvedenčeva domneva. Dodatne dokumentacije, s katero bi svoje mnenje objektiviziral, izvedenec ni zahteval, toženi stranki pa ni znano, kateri dokumenti so pomembni. Ne glede na ugotovljeno anomalijo so vrata brezhibno delovala. Prišlo je do spleta specifičnih okoliščin – vstopanja moškega z otrokom neposredno pred tožnico. Do padca je prišlo zaradi izgube tožničinega ravnotežja v trenutku, ko so jo vrata zadela. Zanika vzročno zvezo med pojavom hepres zoster-ja in škodnim dogodkom. Izvedenec, ki je vzročnost potrdil, ni strokovnjak s področja virusnih bolezni, med katere sodi herpes zoster. Mnenje je podajal iz področja, za katerega ni specializiran in za katerega nima poglobljenega znanja. Specializacija infektologa traja 6 let. Specialisti podajajo mnenje iz svojega področja, zato je tožena stranka predlagala postavitev izvedenca infektologa ali revmatologa. Herpes zoster namreč predstavlja akutno vnetje perifernih živcev. Ker dokaznemu predlogu ni bilo ugodeno, je kršeno načelo kontradiktornosti. Iz splošno dostopnih virov je ugotovljivo, da se herpes zoster najpogosteje aktivira pri osebah po 65. letu starosti, kar je povezano s staranjem imunskega sistema. Bolezen je pogostejša pri osebah, pri katerih je imunski sistem že v osnovi oslabljen zaradi rakastih ali kroničnih bolezni in jemanja zdravil. Do navedenih okoliščin se izvedenec ni opredelil. V celoti je ostal nepojasnjen vpliv sladkorne bolezni tipa 2, vpliv anemičnosti, jemanja zdravil proti osteoporozi. Vse te okoliščine vplivajo na tožničin imunski sitem, ki je bil oslabljen že pred škodnim dogodkom. Odškodnina je previsoko odmerjena. Vsakega oškodovanca je treba obravnavati individualno, vendar mora biti odškodnina določena tudi objektivno. Povzema ugotovljene telesne poškodbe in nevšečnosti, opozarja na potek zdravljenja brez zapletov in ocenjuje, da primerna odškodnina za to obliko škode znaša 10.000,00 EUR. Tožničino duševno trpljenje zaradi trajnih posledic opravičuje odškodnino v višini 8.000,00 EUR. Za strah prisojena odškodnina v višini 4.000,00 EUR je pretirana. Tožnica se – glede na poškodbe – ni ustrašila za svoje življenje. V času hospitalizacije je bila seznanjena s potekom zdravljenja, ki je bilo brez zapletov in posebnosti. Na zadnjem pregledu, dobro leto po škodnem dogodku, je bila seznanjena, da je položaj proteze dober, da nogo lahko obremenjuje brez omejitve in da je zdravljenje zaključeno. Težav s kolkom tedaj ni navajala. Glede prisojene odškodnine za materialno škodo pa je dejansko stanje nepravilno ugotovljeno. Tožničin obisk zdravilišča Terme ... ni bil medicinsko indiciran, saj tožnice v zdravilišče ni napotil zdravnik. Ker se je sama odločila za zdravilišče, mora trpeti tudi stroške tega obiska. V vsakem primeru pa mora tožnica sama trpeti stroške polnega penziona v višini 543,20 EUR. Posledično je nepravilna odločitev o stroških postopka.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Zaradi tožničine starosti 86 let prosi za prednostno obravnavanje. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tudi v pritožbeni fazi je sporna odškodninska odgovornost zavarovanca tožene stranke za delovanje dvokrilnih avtomatskih senzorskih vrat, ki so se nepričakovano zaprla v času, ko je bila tožnica med krili vrat. Do škodnega dogodka je prišlo, ker se je tožnica med vrati znašala ravno v času, ko se je fiksni čas odprtosti vrat, ki je bil determiniran z aktiviranjem senzorja za odpiranje (z vstopom prejšnjih obiskovalcev), že iztekel. Vrata se zaradi obotavljajočega načina prehoda – kljub temu, da je moški z otrokom že zapustil območje senzorja oz. njegovega snopa žarkov – niso zaprla. Ta snop je prekinila in vrata iz nedoločnega stanja s svojim prihodom aktivirala tožnica, najprej v stanje popolne prekinjenosti žarka, nato pa so se vrata začela zapirati, saj je zadoščalo, da se je vsaj za delček sekunde žarek varnostnega senzorja (fotocelice) dovolj izrazito odstrl. Varnostni senzor (fotocelica) zagotavlja odprt položaj vrat, če je med vrati ovira. Ker je tožnica senzor za odpiranje že prešla, notranjega senzorja za opiranje pa še ni dosegla, je zapiranje lahko ustavila šele naletna zapora, torej tožnica s svojim telesom. Tudi redno servisiranje vrat oz. redno vzdrževanje sistema senzorjev (tožena stranka je vrata zadnjič servisirala leta 2011, škodni dogodek pa je bil 21.7.2015) dogodka ne bi preprečilo, saj je šlo očitno za tak način prehodov, ki je zmedel elektroniko. Je pa izvedenec opozoril, da redno letno vzdrževanje (npr. zamenjava tesnil in drugih stvari, ki lahko sistem oslabijo, spremenijo njegove karakteristike) vpliva na delovanje sistema in je redno letno servisiranje potrebno; ne glede na to, ali se parametri delovanja spremenijo ali ne, in ne glede na to, ali je zaznana kakšna okvara. Izvedenec je dopustil možnost, da je bila zaradi nevzdrževanosti vrat udarna sila v oviro pri zapiranju večja, kot bi bila sicer. Z rednim servisiranjem vrat pa bi tožena stranka lahko dosegla tudi odpravo varnostnega tveganja. Od aprila 2013 je v veljavi tehnični standard SIST EN 16005 : 2012 (Avtomatska električna vhodna vrata: Varnost pri uporabi avtomatskih vhodnih vrat – Zahtevane in preizkusne metode), na katerega bi vzdrževalec, če bi bil angažiran, lahko opozoril. Izvedenec je podal mnenje (ne gre zgolj za domnevo), da do škodnega dogodka ne bi moglo priti, če bi bil pri izvedbi obravnavanih avtomatskih vrat ta standard upoštevan. Ta standard je za naletno zaporo, ki ob mehansko zaznani oviri sproži ponovno odpiranje vrat, postavil dodatne zahteve v smeri večje občutljivosti in manjših potrebnih sil za proženje ponovnega odpiranja; predvsem pa zahtevo, da se vrata sama od sebe ne smejo zapirati, dokler je med krili vrat prisotna ovira. Pravilen je zato prvostopenjski zaključek, da zavarovanec tožene stranke, ki je upravljavec avtomatskih vrat, s svojim ravnanjem ni storil vsega, da bi preprečil z delovanjem vrat grozečo škodo. Táko vzdrževanje vrat mu nalaga 10. čl. Obligacijskega zakonika, ki prepoveduje ravnanja, s katerim bi utegnila biti drugemu povzročena škoda. Varen vstop skozi avtomatska vrata v trgovino mora biti zagotovljen vsem uporabnikom; tudi počasnim in starejšim, za katere trk vrat – zaradi njihove manjše stabilnosti, šibkejše konstrukcije, večje občutljivosti – predstavlja veliko varnostno tveganje. Tožena stranka bi to lahko zagotovila z rednim servisiranjem in upoštevanjem tehničnih možnosti (standardov). Ker tega ni storila, je njeno ravnaje pravilno opredeljeno kot delikt (protipravno ravnanje), ki je ena od predpostavk odškodninske odgovornosti. Če bi varnostni senzor (fotocelica), ki zagotavlja odprt položaj vrat, ustrezal predpisanemu standardu in bi bil redno vzdrževan, bi oviro med vrati zaznal in do tožničine poškodbe ne bi prišlo; v primeru nekontroliranega dotika vrat z zaporo pa bi bila udarna sila bistveno manjša. Pritožbena trditev – da je do padca prišlo zaradi tožničine izgube ravnotežja – je v nasprotju z izvedenimi dokazi; nobeden od dokazov tega ne potrjuje. Vzročna zveza med protipravnim ravnanjem toženkinega zavarovanca in nastalo škodo je podana. Sila, ki je zaradi zapiranja vrat delovala na tožnico, je povzročila tožničin padec in hudo telesno poškodbo.

6. Izvedenec je podal mnenje, da je tudi herpes zoster oz. stanje, povzročeno z aktiviranjem virusa te bolezni, posledica škodnega dogodka. Herpes zoster se je razvil v času rehabilitacije, manj kot mesec dni po škodnem dogodku – v času, ko je bila tožničina odpornost zaradi stresa organizma, povzročenega z zlomom stegnenice in sledečega zdravljenja, izrazito in nenadno zmanjšana. Virus je tožnica res nosila v sebi, vendar do njegove aktivacije brez stresa ne bi prišlo. Verjetnost, da je aktiviranje virusa posledica poškodbe in zdravljenja, je izredno visoka, ker se je virus pri tožnici, ki je bila v času škodnega dogodka stara več kot 83 let, aktiviral neposredno po škodnem dogodku – v času zdravljenja z močnimi zdravili, bistveno zmanjšane fizične aktivnosti, psihične obremenjenosti zaradi posledic in nemoči. Že pri 50 let starih pacientih splošna odpornost organizma pri tovrstnih poškodbah znatno upade, pri starejših pa celó tako, da umirajo zaradi različnih zapletov, kot so trombo embolija, pljučnica … Za izvedenca je bila sočasnost poškodb in aktiviranja virusa odločilna. Določena stopnja tožničine ogroženosti zaradi drugih dejavnikov obstaja, vendar bi do aktiviranja virusa zaradi drugih vzrokov prišlo prej ali pozneje. Možnost, da bi se virus – ravno v kritičnem času – aktiviral zaradi kakšnega drugega vzroka, je tako majhna, da je zanemarljiva. Nobenega dvoma ni, da je z aktiviranjem virusa povzročena škoda v vzročni zvezi s škodnim dogodkom.

7. Pritožbeno sodišče nima pomislekov, da je postavljeni izvedenec medicinske stroke – specialist kirurg travmatolog – z aktiviranjem virusa nastalo škodo natančno opisal. Nobenega dvoma ni, da mu strokovno znanje omogoča opredelitev vzroka te bolezni in presojo njenih posledic. Tako je izvedenec tudi sam presodil in opisal svoje strokovno znanje ter sposobnosti. Ker poteka bolezni bolj podrobno ni treba raziskovati, angažiranje izvedenca infektologa, ki bi znake in posledice lahko še bolj natančno proučil, ni potrebno.

8. Materialna podlaga za določitev odškodnine za nematerialno škodo je 179. čl. Obligacijskega zakonika. Pravična denarna odškodnina je pravni standard, ki ga mora sodišče napolniti tako, da je oškodovancu zagotovljena primerna satisfakcija za nepremoženjsko škodo. Ustrezno mora biti upoštevano načelo individualizacije, ki zahteva upoštevanje intenzivnosti in trajanja telesnih in duševnih bolečin, strahu, neprijetnosti, omejitev, ki oškodovanca spremljajo in načelo objektivne pogojenosti odškodnine, ki terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, pa tudi to, da se ne bi ugodilo težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Pritožnica uveljavlja nepravilno uporabo citiranega materialnopravnega določila. Zatrjuje previsoko odškodnino zaradi neustrezne individualizacije, s posplošenim sklicevanjem na sodno prakso pa oporeka tudi objektivni pogojenosti prisojene odškodnine za vse vrste škode.

9. S primerjavo odškodnin za podobne vrste škode in z upoštevanjem razmerja med manjšimi in večjimi škodami ter ob upoštevanju tožničinih individualnih okoliščin pritožbeno sodišče ocenjuje, da je odškodnina za nematerialno škodo – v skupni višini 34.000,00 EUR – pravilno odmerjena. Odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti, ki jo je sodišče prve stopnje odmerilo višini 15.000,00 EUR, je ustrezna satisfakcija za tožničino trpljenje. Tožnica je trpela hude bolečine vsaj 4 dni po nezgodi, ponovno pa so se pojavile z izbruhom herpes zoster-ja. Kumulativno so trajale vsaj 30 dni. Po umiritvi hudih bolečin je v desnem kolku in zaradi nevralgije desne roke, ki je posledica aktivacije virusa herpes zoster-ja, vsaj pol leta trpela srednje hude bolečine; občasno pa jih bo tudi v bodoče. Lahke bolečine je tožnica čutila ves preostali čas desetmesečnega zdravljenja in jih bo tudi v bodoče, predvsem zaradi nevralgije desne roke. Nevšečnosti, ki so tožnico spremljale, so: 14-dnevna hospitalizacija, operacija desnega kolka v spinalni anesteziji, 14-dnevna rehabilitacija v toplicah, vsaj sedem rentgenskih slikanj, boleča fizioterapija, pregledi pri specialistih in osebnem zdravniku, jemanje analgetikov in posledično stranski učinki, zaradi katerih je prejemala tudi druga zdravila (proti trombozi, stres ulkusu želodca …), nepokretnost in delna pokretnost v času zdravljenja. Ves čas zdravljenja je tožnica pri svoji oskrbi potrebovala veliko tuje pomoči; skoraj do zaključka zdravljenja je morala uporabljati hoduljo.

10. Odškodnina v višini 4.000,00 EUR je ustrezna satisfakcija za neugodje v duševni sferi, ki je bilo posledica strahu. Tožnica je utrpela primarni strah za življenje. Intenziven strah zaradi izida zdravljenja je doživljala vsaj prvih nekaj dni v bolnišnici, potem pa spet po izbruhu virusa herpes zoster-ja. Ker so poškodbe – zlasti v visoki starosti zaradi pogostih komplikacij – lahko tudi smrtne, ni mogoče slediti pritožbi, ki zavrača ugotovitev o tožničinem strahu za življenje. Zdravljenje kolka je res potekalo brez zapletov, ni pa bilo v naprej znano, da bo takó. Tožnica je prepričljivo izpovedala o intenzivnem strahu za svojo oskrbovanost v bodoče, saj v dokaj visoki starosti živi sama.

11. Odškodnina v višini 15.000,00 EUR je ustrezna satisfakcija za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Izvedenec je ugotovil trajne posledice v anatomskem in funkcionalnem smislu. Gibljivost kolka je lažje zmanjšana – upogib je v primerjavi z zdravo stranjo manjši za 20 %. Zgornji sklepni del stegnenice je zamenjan z umetnim. Posledica herpes zoster nevralgije je stalna upognjenost prstov desne roke v dlančno-členčnih sklepih za 30°. Zaradi bolečin lahko desno roko v ramenskem sklepu dvigne le do 90°, dvig roke nad horizontalo je nemogoč. Na sprednji strani prsnega koša in v predelu desne lopatice so ostali znaki okužbe hepes zoster. Tožnica je bila zaradi starosti 83 let že pred škodnim dogodkom omejena pri težjih in hitrejših aktivnostih, bila pa je samostojna, aktivna, opravljala vsa gospodinjska dela, vozila je avto. Po škodnem dogodku hodi s palico, brez bolečin zgolj 50 do 100 metrov; daljše hoje in dalj časa trajajočega stanja na mestu ne zmore; hoje v hrib in po stopnicah ne zmore; pri svoji oskrbi potrebuje pomoč in spremstvo na poti. V starosti zelo aktivna tožnica je postala odvisna od pomoči drugih, zato duševno zelo trpi.

12. Tudi z ugotovitvijo, da je bilo zdravljenje v Termah ... potrebno za izboljšanje tožničinih psihofizičnih sposobnosti, pritožbeno sodišče soglaša. Izvedenec medicinske stroke je pojasnil, da je pri poškodbah, kakršne je tožnica utrpela, tovrstno zdravljenje priporočljivo; da vpliva na izid zdravljenja. Tožnica je upravičena do povrnitve stroškov zdravstvene oskrbe ter bivanja. Res je, da bi tudi doma tožnica morala jesti, vendar bi bili ti stroški bistveno nižji od stroškov prehrane v zdravilišču. Koliko bi znašali stroški prehrane doma, ni ugotovljeno, ker tovrstnega ugovora tožena stranka pred sodiščem prve stopnje ni podala.

13. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 155. čl. ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 10, 131, 131/1, 135, 179

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.04.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE3MTIy