VSL Sklep I Cp 1675/2017

Jedro

Tožnik, dom starejših občanov, ki je izvajalec institucionalnega varstva, zahteva od toženca plačilo storitev, ki jih opravlja za njegovo mater (oskrbovanko). Sporna terjatev izvira iz civilnopravnega razmerja in je za odločanje pristojno sodišče v pravdnem postopku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (I) da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče ter (II) da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 123536/2016 z dne 5. 12. 2016 razveljavi v 1. in 3. odstavku izreka in se tožba zavrže.

2. Tožnik v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Iz sodbe ne izhaja, zakaj predmetni spor ne spada v sodno pristojnost. Razlogi izpodbijane sodbe so sami s seboj v nasprotju. Sodišče na eni strani navaja, da tožnik zahteva plačilo na podlagi odločbe Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD), na drugi strani pa navaja, da tožnik izstavlja tožencu račune. Zaradi vsega navedenega so podane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Tožbeni zahtevek temelji na verodostojni listini (neplačanih računih) in ne na odločbi CSD ... z dne 5. 7. 2016. Odločanje o sporih na podlagi verodostojne listine sodi v sodno pristojnost. Med pravdnima strankama gre za dolžniško-upniško razmerje in s tem za civilnopravno razmerje. Odločba CSD je le podlaga za vstop tožnika v položaj upnika na podlagi 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Tožnik vtožuje plačilo neplačanih računov, s katerimi tožencu zaračunava plačilo storitve institucionalnega varstva njegove matere. Ker oskrbovanka nima dovolj lastnih sredstev, je toženec dolžan prispevati k navedenim stroškom v skladu s 124. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Izstavljeni računi predstavljajo izvršilni naslov v smislu 17. člena ZIZ. Z izpodbijano odločitvijo je tožniku onemogočeno sodno varstvo, kar predstavlja kršitev 22. in 23. člena Ustave.

3. Toženec ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Izpodbijani sklep ima jasne razloge o odločilnih dejstvih, ki si niso med seboj v nasprotju. Preizkus pravilnosti in zakonitosti sklepa je mogoč.

6. Tožnik kot izvajalec socialnovarstvenih storitev institucionalnega varstva zahteva od toženca plačilo storitev institucionalnega varstva, ki jih opravlja za njegovo mater. Sklicuje se na odločbo CSD ... št. 1233-28/2016 z dne 5. 7. 2016 (v nadaljevanju odločba CSD), iz katere izhaja, da toženčeva mesečna obveznost iz naslova nudenja institucionalnega varstva njegovi materi znaša 189,02 EUR. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da toženčeva obveznost plačevanja storitev institucionalnega varstva za njegovo mater temelji na izvršljivi odločbi CSD. Ker tožnik zahteva izpolnitev obveznosti iz upravnega akta, odločanje o obveznosti plačila ne spada v sodno pristojnost.

7. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da odločba CSD, s katero je toženčeva mati oproščena plačila stroškov institucionalnega varstva v določeni višini in je ugotovljena višina toženčevega prispevka, ne predstavlja upravnega izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi tožnik lahko terjal plačilo od toženca.

8. Odločba CSD je bila izdana na podlagi določb Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV), po kateri so storitev institucionalnega varstva dolžni plačati upravičenci in drugi zavezanci, razen če center za socialno delo na zahtevo upravičenca do socialno varstvene storitve odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve (prvi in četrti odstavek 100. člena ZSV).

9. Predmet odločbe je odločitev o zahtevi upravičenca do socialne dajatve, torej osebe, ki jo je tožnik sprejel v oskrbo, da se del oskrbnine plača iz javnih sredstev. Ker je višina prispevka iz javnih sredstev odvisna od premoženjskega položaja oskrbovane osebe in drugih oseb, ki so zavezane prispevati k preživljanju te osebe, je v odločbi CSD ugotovljeno tudi, kolikšen je prispevek drugih zavezancev.¹ Tudi te so namreč upravičene do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev.²

10. Navedeno pa ne pomeni, da je odločba CSD izvršilni naslov, na podlagi katere lahko zavod, ki izvaja institucionalno varstvo, terja plačilo od oseb, ki jih je CSD upošteval pri odločanju o višini prispevka iz javnih sredstev.³ Odločba CSD sama za sebe ne vzpostavlja pravnega razmerja med zavodom in osebo, ki je bodisi na podlagi pogodbe bodisi na podlagi zakona dolžna prispevati k preživljanju oskrbovanca. Pritožnik torej utemeljeno uveljavlja, da sporna terjatev izvira iz civilnopravnega razmerja med pravdnima strankama in da je za odločanje o njej pristojno sodišče v pravdnem postopku (1. člen ZPP).

11. Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------
¹ Pojem zavezanca v smislu 100. člena ZSV je opredeljen v Uredbi o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev. Med drugim je to fizična oseba, ki ni družinski član, če jo z upravičencem do storitve veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (3. točka 2. člena Uredbe).
² Prim. sodbo VS RS VIII Ips 281/2016 z dne 21. 3. 2017.
³ S takim zaključkom je skladna tudi ureditev v Pravilniku o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (12. člen), iz katere izhaja, da obveznost plačevanja storitev institucionalnega varstva temelji na dogovoru med zavodom in uporabnikom, ki ga v primeru, da storitve ne bo v celoti plačeval uporabnik, podpiše tudi tretja oseba.

Datum zadnje spremembe:

12.04.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 17/2022
• VSL sklep I Cp 1753/2004
• Sklep VIII Ips 333/2006