VSL Sklep II Cp 2646/2017

Jedro

Intervencijski interes obstaja, če stranski udeleženec izkaže, da obstaja določeno materialnopravno razmerje med njim in udeleženci nepravdnega postopka, na katerega bi odločitev v konkretni zadevi vplivala.

Prav to pa je izkazala stranska udeležnka z zatrjevanjem, da je lastnica optične kabelske kanalizacije in da bi med njo in udeleženci prišlo do novih sodnih postopkov, če bi sodišče predlagateljici priznalo odškodnino za vgrajeno optično kabelsko kanalizacijo, sama pa v tem postopku ne bi imela možnosti, da bi se ga udeleževala kot stranska udeleženka.

Pogojnega umika tožbe ni, enako ni pogojne odpovedi zahtevku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se dopusti stranska udeležba družbi A. d. o. o. v tem postopku.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je 23. 6. 2016 vložil predlog za odmero odškodnine, ker je Upravna enota ... z odločbo o razlastitvi št. 352-11/2015/13 z dne 18. 3. 2016 razlastila nepremičnine, ki so bile njegova last, v korist nasprotne udeleženke, udeleženca pa se ne moreta dogovoriti o plačilu odškodnine.

2. Družba A. d. o. o. je 12. 7. 2017 vložila vlogo, v kateri je predlagala, da ji sodišče prve stopnje dovoli stransko udeležbo v tem nepravdnem postopku. V vlogi je postavila tudi zahtevek, da ji nasprotna udeleženka plača 62.766,08 EUR. Družba A. d. o. o. v vlogi navaja, da je izvedenec v tem postopku pri ocenjevanju nepremičnin, ocenil tudi vrednost optične kabelske kanalizacije, ki se nahaja v razlaščenih nepremičninah. Vrednost del je ocenil v višini 62.766,08 EUR. Predlagateljica ni upravičena do odškodnine iz tega naslova, ker ni lastnica optične kabelske kanalizacije, ki poteka preko nepremičnin, ki so bile razlaščene v korist nasprotne udeleženke. Lastnica optične kabelske kanalizacije je stranska udeleženka. Optična kabelska kanalizacija ni sestavina nepremičnine, saj je to premičnina in samostojna stvar predmet stvarnih pravic¹. Kabelsko kanalizacijo je za nasprotno udeleženko gradila družba B. d.o.o., ki je bila na to prenesena na družbo A. d. o. o., kar potrjuje priloženo obvestilo GURS o vpisu objektov v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture št. 35373-315/2012-4 z dne 13. 9. 2013.

3. Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo, ker je družba A. d. o. o. lastništvo optične kabelske kanalizacije dokazovala le z obvestilom GURS o vpisu objektov v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, iz katerega izhaja, da je družba B. d.o.o. vložila zahtevek in elaborat sprememb za vpis objektov - elektronske komunikacije na družbo A. d. o. o. v zbirni kataster gospodarske javne strukture. To obvestilo po mnenju sodišča ne predstavlja dokaza o pridobitvi lastninske pravice z odločbo državnega organa na podlagi 42. člena Stvarnopravnega zakonika². V skladu z 89. členom Zakona o prostorskem načrtovanju se podatki o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture vodijo v katastru gospodarske javne infrastrukture in sicer na podlagi podatkov o že zgrajenih omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture in podatkov, ki jih posredujejo investitorji po končani gradnji. Kataster zato ne predstavlja dokaza v zvezi z lastninsko pravico na optični kabelski kanalizaciji, drugega dokaza pa stranska udeleženka ni predložila. Tudi iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2/2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2916/2016 izhaja, da je bil zavrnjen primarni tožbenih zahtevek B. d.o.o. zoper C. d. d. zaradi opustitve posega v lastninsko pravico in odstranitve optičnih kablov iz spornih nepremičnin, ker je bilo ugotovljeno, da družba B. d.o.o. nima lastninske pravice na kabelski kanalizaciji. Družba B. d.o.o. zato ni mogla prenesti lastninske pravice na družbo A. d. o. o.

4. Družba A. d. o. o. v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je pri izdaji sklepa upoštevalo navedbe predlagatelja, ki jih je dal v vlogi z dne 25. 8. 2017. Do teh navedb se družba A. d. o. o. ni mogla izjaviti pred izdajo izpodbijanega sklepa, zato ji je bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave ter pravica do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP. Sodišče je tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Družba A. d. o. o. je lastnica optične kabelske kanalizacije na nepremičninah, kar dokazuje obvestilo GURS o vpisu objektov v zbirni kataster GJI. Zahtevo za vpis v kataster na podlagi 5. člena Pravilnika o katastru javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ki je veljal v času izdanega obvestila, določa, da zahtevo lahko poda le lastnik komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture. Podobno določbo ima sedaj veljavna določba 5. člena tega pravilnika. Kataster se vodi v sklopu zbirnega katastra GJI, kar pomeni, da podatki zbirnega katastra pomenijo tudi evidenco lastništva komunikacijskega omrežja. Sodišče je svojo odločitev oprlo na sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2/2014-II in Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2916/2016, v katerih pa udeleženca tega postopka in družba A. d. o. o. niso sodelovali. Sodbi sta bili izdani med drugimi pravdnimi strankami med družbama B. d.o.o in C. d.d. Zoper pravnomočno sodbo je družba B. d.o.o. vložila revizijo. Iz sodbe VSL II Cp 2916/2016 izhaja, da kabelska kanalizacija ni sestavni del nepremičnine in zato ni dopustno uporabiti določbi 8. in 16. člena SPZ. Sodna praksa potrjuje³, da optično omrežje ni sestavni del nepremičnin po načelu superficies solo cedit in je zato lahko predmet samostojnih stvarnih pravic. Družba A. d. o. o. ni upravičena do izplačila odškodnine, ki jo uveljavlja zoper nasprotno udeleženko, v tem postopku, vendar to ni v posredni ali neposredni zvezi z njeno pravico do udeležbe v tem postopku. Družba A. d. o. o. ima pravni in ekonomski interes, da predlagatelj ne prejme odškodnine za optično kabelsko kanalizacijo. Predlagatelj bo neupravičeno obogaten, v kolikor se mu prizna odškodnina za komunikacijsko omrežje s pripadajočo infrastrukturo, kar bo vodilo v nove spore med udeleženci tega nepravdnega postopka. Družba A. d. o. o. zahteva tudi, da ji predlagatelj povrne stroške postopka.

5. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

6. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga, da se pritožbi stranske udeleženke ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se stranska udeležba dovoli, predlagatelju pa naloži plačilo stroškov tega postopka.

7. Pritožba je utemeljena.

8. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutne bistvene kršitve določb postopka, ker družba A. d.o.o. ni dalo možnosti, da se izjavi o trditvah predlagateljice iz vloge z dne 25. 8. 2017, v kateri je predlagateljica navedla vsebinske razloge, zaradi katerih predlog družbe A. d. o. o. ni utemeljen. Družba A. d. o. o. tudi v pritožbi bistveno ne dopolnjuje navedb iz predloga, hkrati pa ni najti razloga, zaradi katerih teh dejstev ni navedla v predlogu, saj so ji bila ta dejstva znana, hkrati pa je vedela, da so ta dejstva relevantna za odločanje o utemeljenosti njenega predloga. Družbi A. d. o. o. zato v postopku ni bila kršena pravica do izjave.

9. 20. člen Zakona o nepravdnem postopku določa, da kdor misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko ves čas postopka na naroku ali s pismeno vlogo prijavi udeležbo. Intervencijski interes obstaja, če stranski udeleženec izkaže, da obstaja določeno materialnopravno razmerje med njim in udeleženci nepravdnega postopka, na katerega bi odločitev v konkretni zadevi vplivala. Prav to pa je izkazala družba A. d.o.o., s tem, ko zatrjuje, da je lastnica optične kabelske kanalizacije in da bo med udeleženci in družbo A. d. o. o. prišlo do novih sodnih postopkov, če bo sodišče predlagateljici priznalo odškodnino za vgrajeno optično kabelsko kanalizacijo in družba A. d. o. o. v tem postopku ne bo imela možnosti, da sodeluje kot stranska udeleženka. Predloženo Obvestilo o vpisu objektov v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture Ministrstva za infrastrukturo in prostor št. 35373-315/2012-4 z dne 13. 9. 2013, da je B. d. o. o. ... vložil zahtevo in elaborat za vpis objektov elektronske komunikacije na družbo A. d.o.o., ni dokaz, ki bi potrjeval obstoj lastninske pravice, je pa dokaz, da ima družba A. d. o. o. določena upravičenja na optični kabelski kanalizaciji, na njej pa je, da v postopku izkaže, ali gre za lastninska ali druga stvarnopravna ali upravnopravna in obligacijska upravičenja, zaradi katerih predlagateljica ni upravičena do plačila odškodnine. Iz sodbe VSL II Cp 2916/2016 izhaja, da se je družba B. d. o. o. zavezala vgraditi optično kabelsko kanalizacijo, da je večji del zgradila, preostali del pa je zgradila družba C. d.d., vendar je po ugotovitvah VSL družba B. d. o. o. lahko pridobila le pravico do brezplačne uporabe in pravico zahtevati delitev stroškov od drugih uporabnikov, ker na tej javni infrastrukturi ni pridobila izključne lastninske pravice, zato to infrastrukturo lahko uporabljajo tudi drugi dobavitelji. VSL še ugotavlja, da družba B. d. o. o. ni pridobila služnostne pravice, ker ni dokončala izgradnje in ni izposlovala odločbe o ustanovitvi služnosti, vendar ji ni mogoče odreči pravice, da tudi sama izkorišča te naprave. Tudi predlagatelj v odgovoru na tožbo dopušča možnost, da je pritožnik delno zgradil telekomunikacijsko omrežje (čeprav po njegovem mnenju to ni dokazal), vendar meni, da to ne vpliva na lastninskopravna razmerja glede tega omrežja, ker bi pritožnik moral zavarovati ta svoja upravičenja na druge načine⁴. Vse te trditve potrjujejo, da bi odločitev sodišča, da je nasprotna udeleženka dolžna plačati predlagateljici odškodnino za vgrajen optično kabelsko kanalizacijo, odločilno vplivala na pravno razmerje med nasprotno udeleženko in družbo A. d. o. o. glede pravice do uporabe in glede pravice zahtevati delitev stroškov skupne uporabe tega omrežja, ob tem, da je sporno, kakšen je bil dogovor glede izgradnje, uporabe in gradnje omrežja, kakšen je status tega omrežja⁵ in kakšna so upravičenja predlagatelja in nasprotne udeleženke ter družbe A. d. o. o. do tega omrežja (oziroma tretjih oseb), tudi ob upoštevanju pravnih položajev njihovih pravnih prednikov, kakor tudi glede pravnih posledic, ki so nastale s prodajo nepremičnin predlagatelju v stečajnem postopku. Prav iz teh razlogov je nasprotna udeleženka zainteresirana, da se v postopek vključi družba A. d.o.o, saj bo odločba sodišča glede predloga za plačilo odškodnine za optično kabelsko kanalizacijo neposredno vplivala (vsaj) na pravna razmerja med nasprotno udeleženko in družbo A. d. o. o. v zvezi z njunimi upravičenji, ki jih imata na vgrajeni optični kabelski kanalizaciji.

10. Predlagatelj je v 5. pripravljalni vlogi z dne 25. 8. 2017 navedel, da podredno predlaga sodišču, če bo sledilo predlogu in dovolilo stransko udeležbo, da šteje v tem delu predlog za umaknjen in zato delno umika odškodnino za znesek 56.572,00 EUR oziroma se temu zahtevku odpoveduje. Umik tožbe mora biti jasen in nedvoumen, kar pomeni, da ne sme biti pogojen. Zakon o pravdnem postopku⁶ ureja le umik tožbe, pogojnega umika tožbe ne pozna. Posledično to pomeni, da tudi ni pogojne odpovedi zahtevku, kot to tudi pogojno predlaga predlagatelj. Sodišče prve stopnje bi ta procesna stališča sicer lahko predstavilo predlagatelju še pred odločitvijo, s katero je zavrnilo predlog za stransko udeležbo.

11. Sodišče prve stopnje bo moralo tudi odločiti o predlogu družbe A. d. o. o., v katerem zahteva, da mu nasprotna udeleženka plača odškodnino za vgrajeno optično kabelsko kanalizacijo. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa pravilno ugotovilo, da se v tem postopku odloča le o odškodnini, katere podlaga je odločba o razlastitvi in da o drugih zahtevkih izven upravne odločbe sodišče v tem postopku ne sme odločati. Sodišče prve stopnje bo zato moralo ta zahtevek družbe A. d. o. o. izločiti in ga obravnavati v okviru pravdnega postopka. Nenazadnje tudi družba A. d. o. o. v pritožbi pritrjuje sodišču prve stopnje, da plačila odškodnine zoper nasprotno udeleženko v tem postopku ne more uveljavljati.

12. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče sklep spremenilo tako, da je stransko udeležbo dovolilo (3. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP).

13. Odločitev o povrnitvi stroškov postopka pred sodiščem prve in druge stopnje se pridrži za končno odločbo oziroma do odločitve, s katero bo odločeno o predlogu za plačilo odškodnine iz naslova vgradnje optične kabelske kanalizacije.

-------------------------------
¹ Stranska udeleženka se sklicuje na sklep VSC II Ip 72/2016.
² V nadaljevanju SPZ.
³ Ki jo stranska udeleženka citira na tretji strani pritožbe.
⁴ Predlagatelj v odgovoru na pritožbo zatrjuje, da bi pritožnik moral terjatev prijaviti v stečajnem postopku zoper družbi D. d. o. o. oziroma E. d. o. o., ali si izgovoriti stavbno pravico. Tako pa je telekomunikacijsko omrežje sestavina nepremičnine, zato je predlagatelj upravičen do odškodnine, ker je razlaščene nepremičnine kupil v stečaju.
⁵ Družba A. d. o. o. se glede opredelitve in pravnih posledic statusa tega optičnega omrežja utemeljeno sklicuje na sklep VSC II Ip 72/2016.
⁶ V nadaljevanju ZPP.

Datum zadnje spremembe:

12.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba I Cp 889/2019
• sodba IV U 187/2009
• VSK sklep I Cp 15/2015