VSL Sklep I Cp 2033/2017

Jedro

Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen ugotavljanju verodostojnosti listine o pravnem naslovu (sodna poravnava). Tudi neskladnost s prostorskim aktom v postopku ustanovitve etažne lastnine ni relevantna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vzpostavilo etažno lastnino na stavbi z identifikacijsko številko ..., ki je povezana z zemljiško parcelo št. 277/11, k. o. ... Določilo je tri posamezne dele stavbe in kot lastnico posameznega dela stavbe številka 1 in 3 določilo predlagateljico, kot lastnika posameznega dela stavbe številka 2 pa nasprotnega udeleženca. Kot splošni skupni del stavbe je sodišče določilo zemljiško parcelo št. 277/11, ki v naravi predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi oziroma zemljišče pod stavbo. Izvedlo je tudi prenos prepovedi odtujitve v korist imetnika B., d.d., z zemljiške parcele številka 277/1, k. o. ..., na posamezne dele stavbe, kamor se prenese tudi hipoteka.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec. Opozarja, da je sodišče kot pravni naslov predlagateljice za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe zmotno upoštevalo tudi dopolnitev sodne poravnave s 16. 1. 2012, saj takšne dopolnitve stranki nista sklenili. Predlagateljica v zvezi z dopolnitvijo sodne poravnave ni podala nikakršnih navedb, ta zapis je nastal samovoljno in nezakonito. Že iz same listine izhaja, da po vsebini ne gre za dopolnitev sodne poravnave. Sodišče samo ne more skleniti sodne poravnave, zato je tudi dopolniti ne more. Podana je protispisnost med razlogi sodbe o vsebini listine in med samo listino. Sodišče je tudi napačno uporabilo materialno pravo. O sodni poravnavi lahko govorimo, če stranke podpišejo zapisnik. Med udeležencema postopka velja zgolj sodna poravnava z 20. 6. 2011, s katero sta nepremičnino razdružila tako, da je prevzela predlagateljica v izključno last in posest del stavbe 1, nasprotni udeleženec pa del stavbe 2. Predlagateljica zato nima pravne podlage za pridobitev dveh delov stavbe, temveč le enega dela. Soglasja za delitev stavbe na tri dele nikoli ni bilo. Nasprotni udeleženec je po kar nekaj pretečenih letih prejel sklep o vzpostavitvi etažne lastnine, ki ga je ponovno šokiral. Poudarja, da je napačen zaključek, da dodatek v ničemer ne spreminja vsebine sodne poravnave. Sodišče se je v obrazložitvi dopolnitve poravnave sklicevalo na elaborat geodetskega podjetja C., d.o.o., ki je bil izdan po sodni poravnavi na pobudo predlagateljice. Delitev nepremičnine mora biti mogoča. V zvezi s tem mora sodišče upoštevati tako dejansko kot pravno možnost delitve. Sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejstev v zvezi z možnostjo delitve ni ugotavljalo, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Nasprotni udeleženec prilaga kopijo prve strani gradbenega dnevnika, iz katerega izhaja, da se nanaša na novogradnjo individualne hiše z garažo. Etažno lastnino za dvostanovanjski objekt bi bilo mogoče vzpostaviti šele po pridobitvi spremenjenega gradbenega dovoljenja. Na način, kot to zahteva predlagateljica, je to nemogoče. Sodišče bi moralo upoštevati prostorski akt občine ..., iz katerega izhaja, da gre za območje eno in dvostanovanjskih stavb. Hiša je po gradbenem dovoljenju grajena kot enostanovanjska, kvaliteta bivanja se poslabša že z delitvijo na dva dela, dodatno pa z delitvijo na tri dele.

3. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica in prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nasprotni udeleženec ne graja ugotovitve sodišča, da je bil pravilno obveščen o predlogu predlagateljice za vzpostavitev etažne lastnine, skupaj s pozivom, da na predlog odgovori. Ker tega ni storil, je sodišče, glede na s strani predlagateljice predložene listine, odločilo o predlogu brez opravljenega naroka (prvi odstavek 29. člen ZVEtL).

6. Pritožbene navedbe, s katerimi nasprotni udeleženec oporeka predloženi dopolnitvi sodne poravnave, češ da gre za enostransko listino, pri kateri ni sodeloval, zaradi česar ne more imeti pravnih učinkov, predstavljajo nedopustne pritožbene novote. Nasprotni udeleženec namreč ni pojasnil, zakaj teh trditev ni podal v postopku pred sodiščem prve stopnje, ko so mu bile skupaj s predlogom vročene vse listine, med drugimi tudi omenjena dopolnitev. Zato teh navedb pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj se tudi v predlagalnih nepravdnih postopkih smiselno uporablja določilo prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Poleg tega postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen ugotavljanju verodostojnosti listine o pravnem naslovu, še posebej, če gre za sodno poravnavo.

7. Nasprotni udeleženec v pritožbi ne pojasni, v čem se vsebinsko glede posameznih stanovanjskih prostorov razlikuje določitev posameznih delov stavbe št. 74, k. o. ..., od dogovora strank v sodni poravnavi. Nasprotuje (prepozno) zgolj dejstvu, da je predlagateljica, ki je po sodni poravnavi prejela prostore v 1. in 3. etaži zgradbe, te razdelila na dva posamezna dela. Za takšno nasprotovanje po oceni pritožbenega sodišča niti nima pravnega interesa, saj odločitev sodišča ne posega v posamezni del stavbe, ki ga je pridobil sam. Zatrjevana neskladnost s prostorskim aktom, na katero se v pritožbi sklicuje, pa v postopku ustanovitve etažne lastnine ni relevantna.

8. Podana ni niti očitana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj v sklepu glede odločilnih dejstev ni nasprotij med povzetki vsebine listin ter med listinami samimi.

9. Po povedanem je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

10. Udeleženca sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka. ZVEtL posebnih določb o stroških, ki nastanejo udeležencem postopka z zastopanjem, nima, zato se uporabljajo določbe ZNP. Ta v prvem odstavku 35. člena določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen v z zakonom določenih primerih, za kar v konkretni zadevi ne gre. Zato tudi predlagateljica pritožbene stroške krije sama.

Datum zadnje spremembe:

12.04.2018

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Cp 357/2021
• VSC sodba Cp 576/2009
• Sodba II Ips 241/2011