<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 2054/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.2054.2017
Evidenčna številka:VSL00008519
Datum odločbe:10.01.2018
Senat, sodnik posameznik:Metoda Orehar Ivanc (preds.), Tadeja Primožič (poroč.), Tanja Kumer
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:oporoka - (ne)veljavnost oporoke - izpodbijanje veljavnosti oporoke - ponarejena oporoka - obličnost oporoke - oblika tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nesklepčnost tožbe

Jedro

Če je bila torej sporna oporoka ponarejena, potem sploh ni veljavno nastala. Tožniki bi zato lahko s tožbo po prvem odstavku 181. člena ZPP zahtevali ugotovitev njene nepristnosti. Če pa pri sestavi oporoke niso bili upoštevani predpisani pogoji glede njene oblike (76. člen v zvezi s 64. členom ZD), je takšna oporoka izpodbojna; njeno razveljavitev morajo tožniki zahtevati z ustreznim oblikovalnim zahtevkom. Drugačno stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi je materialnopravno zmotno.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje (v II. in III. točki izreka) razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Sicer se pritožbi zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje (I. točka izreka) potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dopustilo spremembo tožbe z dne 10. 11. 2015, nato pa razsodilo, da je neveljavna pisna oporoka pred pričama V. Č. in R. B., ki jo je 6. 4. 2012 v Domžalah napravil oporočitelj J. D. Tožencu je naložilo, da mora tožnikom povrniti 6.052,58 EUR njihovih pravdnih stroškov, z obrestmi za primer zamude s plačilom.

2. Toženec, ki je sin in zakoniti dedič prvotnega toženca, se je pritožil po svojih pooblaščencih in dodatno še sam. Obe pritožbi se sklicujeta na vse zakonske pritožbene razloge, toženčeva tudi na kršitve ustavnih in konvencijskih pravic, sicer pa navajata vsebinsko enake pritožbene očitke. Predlagata spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Prvenstveno poudarjata, da tožba ne vsebuje pravilnega tožbenega zahtevka. Ugotovitveni zahtevek je nesklepčen. Tožniki bi morali postaviti bodisi izpodbojni bodisi ničnostni zahtevek. Ker sodišče stranki ne sme predlagati spremembe nesklepčnega zahtevka, bi moralo tožbeni zahtevek tožnikov že iz tega razloga zavrniti. Pritožbi obširno nasprotujeta dokazni oceni, ki je površna in neprepričljiva. Nelogično je pojasnilo, zakaj sodišče ne verjame dodatni izpovedi priče R. B. Če bi bila izpoved te priče res prirejena za potrebe pravde, bi priča že prvič izpovedal v toženčevo korist. Nerazumljiva je tudi obrazložitev, zakaj sodišče ne sledi niti izpovedi priče V. Č., čeprav se ujema s toženčevo. Dejstva, da sta priči M. K. in T. K. oporočnima pričama grozili s sodnimi postopki, sodišče sploh ni ocenilo. Zaključek o neveljavnosti oporoke je materialnopravno zmoten, temu pa je sledila tudi napačna odločitev o stroških postopka. Večina jih je nastala v zvezi z neuspešnim dokazovanjem nepristnosti zapustnikovega podpisa na oporoki, zato toženec teh stroškov ni dolžan kriti. Poleg tega sodišče tožencu ni omogočilo odgovora na spremembo tožbe. Sploh pa je podrejeni zahtevek prepozen in bi ga sodišče moralo zavreči, saj so tožniki zamudili predpisani enoletni rok za izpodbijanje oporoke.

4. Tožniki v odgovoru na pritožbi obrazloženo nasprotujejo pritožbenim trditvam in predlagajo njuno zavrnitev.

5. Pritožbi sta delno utemeljeni.

6. Tožniki so med pravdo poleg prvotnega zahtevka za ugotovitev neveljavnosti sporne oporoke postavili še podrejeni zahtevek za razveljavitev iste oporoke. Za takšno spremembo tožbe je po prvem odstavku 185. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) praviloma potrebna privolitev tožene stranke. Ker pa se je toženec spustil v obravnavanje po spremenjeni tožbi, ne da bi poprej nasprotoval spremembi, se njegova privolitev po drugem odstavku 185. člena ZPP domneva.

7. Sklep o dovolitvi spremembe tožbe, ki ga vsebuje izpodbijana odločba, je torej pravilen. Res ima tožena stranka po petem odstavku 185. člena ZPP pravico do potrebnega časa za pripravo na obravnavanje spremenjene tožbe, vendar toženec te procesne pravice doslej ni uveljavljal. Njegova zahteva za zavrženje tožbe v zvezi s podrejenim zahtevkom pa je preuranjena. Odločanje o pravočasnosti podrejenega tožbenega zahtevka bo prišlo na vrsto šele potem, ko (če) bo primarni tožbeni zahtevek zavrnjen (tretji odstavek 182. člena ZPP).

8. Utemeljeni pa so pritožbeni pomisleki glede izbrane vsebine pravnega varstva, ki ga terjajo tožniki, in glede sklepčnosti tožbe. Po tožbenih trditvah zapustnikov podpis na oporoki ni pristen, oporoka ne izraža prave zapustnikove volje, sestava oporoke pa ni potekala po predpisanem postopku, kot ga za pisno oporoko pred pričami določa 64. člen Zakona o dedovanju (ZD). Tožniki so vse naštete razloge zajeli z zahtevkom za ugotovitev neveljavnosti oporoke, vendar je takšen tožbeni predlog preširok in zato nedoločen. Neveljavnost namreč zajema tako ničnost kot izpodbojnost; prvo je mogoče uveljavljati z ugotovitvenim, drugo pa z oblikovalnim zahtevkom.1

9. Če je bila torej sporna oporoka ponarejena, potem sploh ni veljavno nastala. Tožniki bi zato lahko s tožbo po prvem odstavku 181. člena ZPP zahtevali ugotovitev njene nepristnosti. Če pa pri sestavi oporoke niso bili upoštevani predpisani pogoji glede njene oblike (76. člen v zvezi s 64. členom ZD), je takšna oporoka izpodbojna; njeno razveljavitev morajo tožniki zahtevati z ustreznim oblikovalnim zahtevkom. Drugačno stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi2 je materialnopravno zmotno.

10. Sodišče prve stopnje bi torej, preden se je lotilo dokazovanja, moralo tožnike pozvati k določni opredelitvi njihovega tožbenega zahtevka. Konkretizacija zahtevane pravne posledice na podlagi že zatrjevanih dejstev ne bi pomenila spremembe tožbe, kot meni toženec. Takšna zahteva je lahko namenjena zgolj pravilnemu oblikovanju tožbenega predloga in v obravnavanem primeru, ko so tožniki sledili napačnemu pravnemu pouku zapuščinskega sodišča,3 tudi ne bi nasprotovala načelu odprtega sojenja, sploh ker se je toženec začel prvič sklicevati na nesklepčnost tožbe šele v pritožbi.

11. Sodišče druge stopnje je zato delno ugodilo pritožbi. Izpodbijano odločbo v delu, ki vsebuje sklep o dovolitvi spremembe tožbe, je potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), medtem ko je sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Izpodbijana sodba je namreč obremenjena z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 181. členom ZPP, ki je v pritožbenem postopku ni mogoče odpraviti. Z morebitno spremembo sodbe in zavrnitvijo tožbenega zahtevka, ne da bi bilo tožnikom omogočeno njegovo pravilno oblikovanje, pa bi sodišče druge stopnje tožnikom dejansko odvzelo pravico do sodnega varstva,4 ki je v tem primeru vezano na prekluzivne roke.

12. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku tožnike najprej pozove h konkretizaciji njihovega tožbenega predloga. Pri ponovnem sojenju pa naj razloge za svojo odločitev dopolni tudi s skrbnejšo dokazno oceno izpovedi toženca in priče V. Č.

13. Ostale pritožbene trditve za odločitev o pritožbi niso bile bistvene, zato ne potrebujejo vsebinskega odgovora.

14. Delna razveljavitev sodbe vključuje tudi odločitev o stroških postopka. Pravica do njihovega povračila je odvisna od končnega izida pravde. Enako velja za priglašene pritožbene stroške. O vseh stroških bo zato v nadaljevanju postopka odločalo sodišče prve stopnje (četrti odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------
1 Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 275/2014 z dne 11. 12. 2014.
2 Prvi in drugi stavek 12. odstavka obrazložitve.
3 Starejša sodna praksa je tovrstne zahtevke (za ugotovitev (ne)veljavnosti oporoke) tolerirala.
4 Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 227/2016 z dne 10. 8. 2017.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 64, 76
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 181, 181/1, 339, 339/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.04.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE3MDc3