<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 2086/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.2086.2017
Evidenčna številka:VSL00008497
Datum odločbe:21.02.2018
Senat, sodnik posameznik:Karmen Ceranja (preds.), Majda Lušina (poroč.), mag. Nataša Ložina
Področje:NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:vzpostavitev etažne lastnine - udeleženci postopka za vzpostavitev etažne lastnine - pravni naslov - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - pasivnost udeleženca - posamezni del stavbe

Jedro

Ker pridobitelj enega od posameznih delov stavbe v postopku vzpostavitve etažne lastnine lastninske pravice ni uveljavil, je lastninska pravica na tem delu vpisana na dosedanjega zemljiškoknjižnega lastnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na stavbi z identifikacijsko številko 000-1286 na naslovu Š. dokončalo vzpostavitev etažne lastnine. Ugotovilo je, da so posamezni deli stavbe, oštevilčeni s številkami od 1 - 37, v zemljiški knjigi že vpisani deli; kot dodaten, katastrsko že opredeljen del, pa določilo del št. 38 v izmeri 65,60 m2, glede katerega je ugotovilo, da je njegova lastnica nasprotna udeleženka. Določilo je tudi splošne skupne dele stavbe in več stavbam skupni del ter določilo solastniške idealne deleže posameznih delov stavbe na splošnih skupnih delih.

2. Pritožuje se nasprotna udeleženka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa tako, da pri posameznem delu stavbe z ID znakom 000-1286-38 kot lastnika ne določi nasprotne udeleženke (prejšnje zemljiškoknjižne lastnice), ampak drugega lastnika, ali predlog v tem delu zavrne. Podredno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Sklicuje se na 3. čl. Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in določanju pripadajočega zemljišča k stavbi2 (v nadaljevanju ZVEtL), ki določa, da je pridobitelj posameznega dela tudi oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe; tudi če niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo. V 4. čl. ZVEtL je opredeljen pravni naslov. V 5. čl. je urejeno dokazovanje pravnega nasledstva v primeru, če pravni naslov ni sklenjen oz. izdan v breme zemljiškoknjižnega lastnika. V 6. čl. je urejeno priposestvovanje. S 5. točko prvega odstavka 24. čl. je določeno, da se za vsak posamezen del stavbe določi lastnika, morebitna bremena in njihove imetnike, če se vpisujejo v zemljiško knjigo in so jih uveljavljali v tem postopku. Meni, da navedene zakonske določbe niso uporabljene, ker je za del z ID znakom 000-1286-38 predviden vpis lastninske pravice nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec je v teku postopka navedel, da ni lastnik nobenega od posameznih delov in da pravilni in zakoniti vzpostavitvi etažne lastnine ne nasprotuje. Te navedbe so povzete tudi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Tem navedbam udeleženci postopka niso oporekali. Nasprotna udeleženka zato ne bi smela biti določena za lastnico posebnega dela. Iz elaborata, ki ga je izdelal izvedenec, je razvidno, da je uporabnica posameznega dela E. Ž., glede katere je bilo upravniku naloženo, da predloži ustrezno pooblastilo ter izvirnike ali overjene prepise listin (pravnih naslovov), na podlagi katerih E. Ž. uveljavlja lastninsko pravico. Listine niso bile predložene v potrebni obliki; predlog je bil v delu, ki se nanaša na E. Ž., zavržen. Nasprotni udeleženki ni bila dana možnost izjaviti se o morebitnem lastništvu spornega posameznega dela oz. o listinah (pravnih naslovih), s katerimi bi dokazala oz. utemeljila svoje navedbe. ZVEtL ne določa, da morajo biti pravni naslovi predloženi v izvirniku oz. overjenem prepisu. Tudi Zakon o nepravdnem postopku in ZPP tega ne zahtevata. V ZPP je izrecno navedeno, da se predložitev listine v originalu zahteva smo v primeru, da nasprotna stranka oporeka kopiji oz. zahteva original listine. Nasprotna udeleženka se glede pravnega naslova E. Ž. ni imela možnosti izjaviti. Kopiji ne bi oporekala, saj ima interes, da Ž. izkaže svojo lastninsko pravico na spornem delu. Če bi bila nasprotna udeleženka pozvana k dokazovanju lastništva na spornem posameznem delu, bi se aktivno lotila dokazovanja oz. poizvedovanja relevantnih dejstev. Ker k temu ni bila pozvana, je svojo lastnino zanikala; negativnih dejstev ji ni treba dokazovati. Zatrjuje kršitev načela kontradiktornosti iz 5. čl. ZPP in 8. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. Napačno so uporabljena pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločbe. Izvedenec je kot lastnika oz. uporabnika spornega dela navedel E. Ž. Podatek je dobil ob ogledu na kraju samem. Opozarja tudi na drugi odstavek 21. čl. ZVEtL, ki sodišče obvezuje, da po uradni dolžnosti o postopku obvesti vse osebe, za katere ve, da bi lahko uveljavljale vzpostavitev lastninske pravice. Obvestiti bi torej moralo tudi E. Ž. in jo pozvati, da prijavi udeležbo ter predloži listine. Sodišče je pozvalo le upravnika. Ocenjuje, da je postopek zgolj formalno izpeljan, kar posega v pravno varnost vseh udeležencev postopka. Močno je poseženo v pravni in ekonomski položaj nasprotne udeleženke; Opozarja na davčne obveznosti, plačilo stroškov ...

3. Upravnik je v odgovor na pritožbo sporočil, da E. Ž. živi v J. in posredoval pogodbo in dva dopisa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlog E. Ž. za vzpostavitev etažne lastnine je brez njenega pooblastila vložil upravnik. Ker upravnik pooblastila za zastopanje tudi po pozivu sodišča ni predložil, je bil predlog s sklepom z dne 2.7.2014 zavržen.

6. Sodišče prve stopnje je ustrezno izpolnilo svojo dolžnost obveščanja o postopku, ki mu jo nalaga 21. čl. ZVEtL. Po uradni dolžnosti je pridobilo zemljiškoknjižne podatke o stavbi, vpisanih imetnikih lastninske pravice in drugih pravic (gre za postopek dokončanja vzpostavitve etažne lastnine, ki je v zemljiški knjigi že vpisana) ter podatke o osebah, ki imajo na naslovu stavbe prijavljeno bivališče. Svoje ugotovite je strnilo v obvestilu o postopku, ki ga je poslalo predlagateljem in drugim udeležencem postopka, tudi E. Ž. Ker E. Ž. udeležbe v postopku ni prijavila, je bila še dodatno - z dopisom z dne 21.6.2016 (list. št. 115) - pozvana, da prijavi udeležbo v postopku in predloži overjene prepise izvirnikov pravnih naslovov, ki izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Opozorjena je bila, da bo v primeru njene neudeležbe v postopku kot lastnik posameznega dela z ident. št. 000-1286-38 določen zemljiškoknjižni lastnik. Tudi na ta poziv se E. Ž. ni odzvala. E. Ž. je je bila torej s postopkom vzpostavitve etažne lastnine seznanjena.

7. Ker se E. Ž. postopka ni udeleževala in ni predložila pravnega naslova o pravnem poslu, s katerim naj bi pridobila lastninsko pravico na posameznem delu stavbe, je ta del stavbe ostal v lasti zemljiškoknjižnega lastnika (nasprotnega udeleženca - pritožnika). Taka rešitev je za primer pasivnosti lastnika posameznega dela stavbe predvidena z 11. čl. ZVEtL.

8. Upravnik je sicer predložil fotokopijo prodajne pogodbe, s katero je E. Ž. od A. C. kupila enega od posebnih delov stavbe Š. in kopijo kupoprodajne pogodbe, s katero je A. C. na podlagi Stanovanjskega zakona3 kupil posamezen del v tej stavbi. Nista pa predložena izvirnika oz. overjeni kopiji teh listin. Tudi sicer zaradi pasivnosti Ž. ni pogojev za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe na njeno ime. Ker zakon ne predvideva, da bi njeno vlogo lahko prevzel pritožnik (nasprotni udeleženec), je treba zavrniti pritožnikove ugovore, da je bil v zvezi s pasivnostjo E. Ž. in v zvezi s prizadevanjem sodišča za vpis dejanskega lastnika dela št. 38 premalo seznanjen.

9. Dejstvo, da je sodni izvedenec v svojem poročilu E. Ž. navedel kot lastnico/trenutno uporabnico posameznega dela št. 38, za odločitev ni pomembno. Ker E. Ž. ni priglasila udeležbe v postopku in ni predložila izvirnikov ali overjenih prepisov pravnega naslova, s katerim je pridobila posamezen del v stavbi, ki je predmet postopka, lastninske pravice za posamezen del št. 38 ni mogoče določiti. Za tak primer je z 11. čl. ZVEtL predvideno, da lastninska pravica ostane vpisana na dosedanjega lastnika. Sodišče prve stopnje je bilo seznanjeno, da zemljiškoknjižni lastnik ne želi imeti kakršnihkoli pravic na stavbi ali njenih delih, vendar tega zaradi pasivnosti pridobitelja posameznega dela št. 38 ni moglo upoštevati. V odgovor na neugodnosti, ki jih nasprotni udeleženec kot zemljiškoknjižni lastnik trpi, velja opozoriti, da se njegov položaj z obravnavno odločitvijo ni poslabšal.

10. Sodišče prve stopnje je upoštevalo vse določbe ZVEtL, ki jih citira pritožba. Ustrezno je bilo spoštovano tudi preiskovalno načelo, ki je v tem postopku posebej poudarjeno. Ker je ZVEtL specialni predpis, ki omogoča pridobiteljem posameznih delov stavbe, da dosežejo zemljiškoknjižni vpis etažne lastnine, ni mogoče slediti pritožbenim trditvam o nepravilni uporabi ZPP in Zakona o nepravdnem postopku. Zahteva za predložitev izvirnika ali overjene kopije pravnega naslova je razvidna iz petega odstavka 23. čl. ZVEtL, ki - za primer, da pridobitelj posameznega dela izvirnika ali overjene kopije ne more predložiti - predvideva vzpostavitev pravnega naslova po pravilih zemljiškoknjižnega prava. Zakon o nepravdnem postopku se uporablja zgolj za vprašanja, ki z ZVEtL niso urejena (13. čl. ZVEtL); ZPP se uporablja smiselno (37. čl. Zakona o nepravdnem postopku).

11. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku in 13. čl. ZVEtL pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka. Ker pritožnik odločitve o vzpostavitvi etažne lastnine ni uspel spremeniti, pogojev za uporabo tretjega odstavka 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku ni. Podlaga za odločitev, da je pritožnik dolžan kriti svoje stroške pritožbenega postopka, je prvi odstavek 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku.

-------------------------------
1 (Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14, 48/15 - odl. US, 6/17 - odl. US - v nadaljevanju ZPP).
2 Uradni list RS, št. 45/2008, 59/2011
3 Uradni list RS, št. 18/91


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (2008) - ZVEtL - člen 11, 13, 21

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.04.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE3MDc1