<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 347/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.347.2018
Evidenčna številka:VSL00008547
Datum odločbe:21.02.2018
Senat, sodnik posameznik:Zvone Strajnar
Področje:SODNE TAKSE
Institut:plačilo sodne takse za tožbo - vrednost spornega predmeta - vrednost spornega predmeta pri kumulaciji zahtevkov - vmesni ugotovitveni tožbeni zahtevek - izbrisna tožba

Jedro

Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno navedlo, da je potrebno vmesni ugotovitveni (ničnostni) zahtevek zaradi prejudicialnosti presojati v razmerju do denarnega zahtevka in do izbrisne tožbe. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da gre v obravnavanem primeru za kumulacijo tožbenih zahtevkov in da je treba določiti vrednost vsakega posameznega zahtevka, oziroma da je treba v situaciji, ko je denarni tožbeni zahtevek kumuliran z izbrisno tožbo, diferencirati vrednost vsakega posameznega zahtevka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper nalog za plačilo sodne takse, s katerim je prvostopenjsko sodišče odmerilo sodno takso za primarni tožbeni zahtevek in glede na vrednost spornega predmeta v višini 77.482,86 EUR v znesku 1.449,00 EUR.

2. Tožeča stranka je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo, v kateri predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje, ki naj izda nov plačilni nalog in odmeri sodno takso upoštevajoč vrednost spornega predmeta v višini 59.688,81 EUR. Navaja, da je navedla enotno vrednost spornega predmeta po primarnem zahtevku in po podrejenem zahtevku vsakokrat v znesku 59.688,81 EUR. Meni, da je nepotrebno, da bi posebej diferencirala vrednost spornega predmeta po primarnem zahtevku po vrednosti nedenarnega zahtevka za ugotovitev ničnosti notarskega zapisa in kreditne pogodbe, posebej glede kondikcijskega zahtevka, ki je posledica ničnosti in še glede izbrisne tožbe, ki je prav tako posledica ničnosti. Vsi deli zahtevka so konzumirani v vrednosti spora v višini vrednosti kreditne pogodbe in ne gre za samostojne zahtevke. Z označitvijo vrednosti spornega predmeta v višini 59.688,81 EUR je torej zajela vse tožbene zahtevke.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnika sta s tožbo zahtevala ugotovitev, da sta notarski zapis in kreditna pogodba nična, da naj jima tožena stranka vrne oziroma plača znesek 17.734,05 EUR in ugotovitev, da je neveljavna vknjižba hipoteke na podlagi omenjenih pravnih poslov in da naj se zato izbriše iz zemljiške knjige. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je primarni tožbeni zahtevek tožnikov sestavljen iz vmesnega ugotovitvenega zahtevka, iz denarnega dajatvenega zahtevka in zahtevka po izbrisni tožbi. Tožnika sta vložila ničnostno tožbo s kondikcijskim zahtevkom, ki je posledica ničnosti in z izbrisno tožbo, ki je prav tako posledica ničnosti, kot pravilno v pritožbi zaključujeta tudi tožnika. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno navedlo, da je potrebno vmesni ugotovitveni (ničnostni) zahtevek zaradi prejudicialnosti presojati v razmerju do denarnega zahtevka in do izbrisne tožbe. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da gre v obravnavanem primeru za kumulacijo tožbenih zahtevkov in da je treba določiti vrednost vsakega posameznega zahtevka, oziroma da je treba v situaciji, ko je denarni tožbeni zahtevek kumuliran z izbrisno tožbo, diferencirati vrednost vsakega posameznega zahtevka. Glede na to, da se prvi nanaša na denarni znesek, se kot vrednost spornega predmeta vzame ta znesek (prvi odstavek 44. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Glede izbrisne tožbe pa je odločilna tista vrednost spornega predmeta, ki sta jo tožnika navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). To pa je vrednost 59.688,81 EUR, kolikor znaša po trditvah tožeče stranke vrednost kreditne pogodbe glede katere zahtevata ugotovitev ničnosti. V skladu z 20. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) je prvostopenjsko sodišče pravilno seštelo vrednosti obeh spornih predmetov in od tako dobljenega seštevka odmerilo sodno takso (prvi odstavek 19. člena ZST-1). Osnova za odmero sodne takse je tako vrednost spornega predmeta v višini 77.482,86 EUR, kar upoštevajoč tarifno št. 1111 taksne tarife ZST-1 pomeni, da znaša taksa za primarni tožbeni zahtevek 1.449,00 EUR.

5. Glede na navedeno je bilo treba pritožbo tožeče stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 19, 19/1, 20
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 44, 44/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
11.04.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE3MDcx